»Raje ne bi«

V Gradcu, le šestdeset kilometrov od slovenske meje, se je pred kratkim začela Štajerska jesen, mednarodni festival, ki ga je leta 1968 kot festival »nove umetnosti« ustanovil akademski profesor Hans Koren. Festival je dokaz, da sposobna kulturna politika lahko omogoči uspešno združitev scene in ji prepusti vsebinsko plat, festival pa tako skozi desetletja ohranja svojo aktualnost in je uspešen kljub ali pa prav zaradi trkov med nekdaj precej konservativnim štajerskim občinstvom in sodobnimi umetniškimi praksami, ki razpirajo včasih boleče, a ključne teme sodobnega življenja.

Intendantka letošnje Štajerske jeseni Veronica Kaup Hassler trdi, da je javnost tu in tam ogorčena, ker se ne more sprijazniti z vsebinami, ki jih prinaša sodobnost, vendar pa to ni cilj njihovega festivala, saj bi bilo to zanje premalo: »Moteč za naš čas pa je prav pobeg podob in zvokov. Tišina ustvari nekaj pošastnega.«

Temo festivala Raje ne bi … delil!, s katero se festival ukvarja na številnih razstavah, je treba razumeti tudi v tem okviru in seveda v tistem, iz katerega izhaja. V zgodbi o pisarju Bartlebyju iz kratke zgodbe ameriškega pisatelja Hermana Melvilla, ki se je na vsako izmed zapovedanih nalog odzival z besedami: »Raje ne bi.« Prav vi ste tisti, nam sporoča Štajerska jesen, ki vedo, kaj bi bilo treba storiti, a se tega raje ne lotite. Jasno je, da bi morali trošiti manj, postati drugačni skrbniki karier svojih otrok, da bi morali čuvati planet ... Vendar pa posameznik »raje ne bi«.

V galeriji so zato odprli razstavo Teritoriji, ki je ponudila izbor del na temo lastne izbire načina življenja zunaj sveta konzumerizma. Da bi sploh prišli na razstavo, smo morali obiskovalci nič kaj elegantno prelesti visoko stopničasto leseno oviro, ki je telesa odlično vpeljala v prepreke, ki si jih zaradi lastništva zastavlja človeštvo.

V galeriji Camera Austria so na »raje ne bi« odgovorili z Militantno podobo. Predstavili so izbor velikih imen, kakršna so pred mesecem dni umrli nemški umetnik Harun Farocki, čilsko-ameriški umetnik Alfredo Jaar in palestinska umetnica Emily Jacir. Militantna podoba je raziskovala, kaj je danes, ko motivi vojn, demonstracij, smrti in ekstremnih seksualnih naslad vstopajo v naš vsakdanjik, sploh še tisto, kar ustvari podobo z bojevitim nabojem.

Camera Austria domuje v zgradbi, ki je nastala, ker je Gradec leta 2003 odlično izkoristil svoj naziv Evropske prestolnice kulture. V nasprotju z Mariborom, kjer jim to leta 2012 ni uspelo, so v Gradcu zgradili novo galerijo – Kunsthaus. Poleg Militantne podobe je ta v času Štajerske jeseni ponudil tudi pregledno razstavo lokalnega umetnika Karla Neubacherja, enega pionirjev neoavantgarde in konceptualne umetnosti na Štajerskem ter velikansko prostorsko sliko ene mednarodno vidnejših slikark Katharine Grosse, ki pa razen velikosti ne ponuja močnejšega vtisa.

Projekt Ordinary freaks – Das Prinzip Coolness in Popkultur, Theater und Museum v KM- Künstlerhaus je spregovoril o zmesi sodobne umetnosti in popularne kulture, in sicer v razmerju 60 : 40 v korist prve. Razstava je nastala po zamisli nemškega gledališkega režiserja in glasbenika Schorscha Kameruna ter pod kuratorsko taktirko Christiana Eggerja. Posebej pozorna je do tistih umetnostnih praks, ki stojijo na meji med pop kulturo in performativnostjo ter z deli Martina Creeda, Kim Gordon, Alberta Oehlena, Raymonda Pettibona in drugih ustvarja temačno erogeno vzdušje, ki presega vsakdanjo ponudbo razstav sodobne vizualne umetnosti. Galerijsko razstavo so v okviru razstave nadgradili še s simpozijem, kjer bo sodelovala tudi mednarodno uveljavljena umetnica in teoretičarka Marina Gržinić.

Ena od nalog, ki si jih je v letošnjem letu zastavil festival, je povezava Štajerske jeseni s pokrajino Štajersko, zato so pripravili kup dogodkov tudi na podeželju. Najvidneje izstopa razstava v nekdanji carinarnici v Bad Radkersburgu, kjer razstavlja odlični slovenski kipar Tobias Putrih. Routine Inspection ponudi sedem Putrihovih kosov, med drugim več del umetnikovega srečevanja z naravno veličino starodavne Potočke zijalke, pa tudi preureditev projekta Venetian Atmospheric, ki je bil prvotno namenjen za bienale v Benetkah.

Tako kot prejšnje se zdi tudi letošnja Štajerska jesen lokalna in internacionalna, urbana in regionalna, sodobna in tradicionalna, na vsakem koraku pa omrežena, povezana in sodelujoča. Nič spektakularnega in veličastnega ni ponudila, to je storila že v preteklih letih. Še vedno pa je eden boljših festivalov »nove« umetnosti v regiji, festival, ki nam daje vedeti, da je škandal včasih prav to, da si znamo oddahniti od takšnih in drugačnih škandalov. Dobro bi bilo, če bi ji znali slediti tudi na tej strani meje.

Festival »nove« umetnosti:
Štajerska jesen
Kje: Gradec in okolica, Avstrija
Kdaj: do 19. oktobra 2014