Ko folkovska eterika sreča berlinsko techno podtalje

Domači koncertni organizatorji nas te dni dobesedno zasipajo s koncerti svetovno prepoznavnih glasbenikov. Poleg Joan Baez, ki v Cankarjevem nastopu nastopi danes, ter skupin Future Islands, Swans in Liars mednje nedvomno sodi tudi brazilska pisateljica pesmi, pevka in pianistka Dillon, ki je v ljubljanskem Kinu Šiška nastopila v petek. Več>>

Sinonim za brazilsko glasbo so samba, bossa nova, tropicalia in karnevalsko razpoloženje, zato je Dillon s svojim izrazom vse prej kot tipična predstavnica tamkajšnjih glasbenikov. A v luči njene življenske poti je to pravzaprav logično. Glasbenica s polnim imenom Dominique Dillon de Byington se je namreč že v otroštvu preselila v Nemčijo, kjer se je pred sedmimi leti ustalila v tamkajšnji prestolnici.

Prav zvok sodobnega berlinskega techno podtalja je močno zaznamoval njeno letošnjo, drugo ploščo The Unknown. Še trdnejša vez z njim pa se je sama od sebe ponujala na njenem petkovem koncertu v Indekš serialki Kina Šiška. Surovi techno udarci skladbe Nowhere, s katero je odprla koncert, in narkotična megla, v kateri smo videli le silhueti pevke in njenega koncertnega sodelavca, so napovedali precej drugačno izkušnjo, kot smo je vajeni iz njenih studijskih posnetkov.

vfMwKD-X8Y4

Varovanka cenjene berlinske založbe BPitch Control, ki jo vodi klubska zvezdnica Ellen Allien, je nase prvič opozorila s kritiško hvaljenim prvencem This Sillence Kills. Takrat so jo primerjali z neofolkovskima zvezdnicama Joanno Newsom in Sóley, pa švedsko (indie) pop-plesno pevko Lykke Li. Zaradi igrivosti skladb pa bi bila še bolj umestna podobnost s folktronično sestrsko navezo CocoRosie. Letošnji album je bil deležen bolj zadržanega odziva, saj so mu očitali, da so igrivost s prvenca zameglile temačne elektronske teksture. Toda po drugi strani je Dillon z njim sporočila, da očitno ne misli le ponavljati uspešne formule, saj bi ji to lahko že zamajalo tla pod nogami. Prav to se je namreč v preteklosti že zgodilo kateri od prej omenjenih glasbenic.

Ker sta bila izraza obeh njenih dosedanjih albumov različna, se je pred ljubljanskim nastopom pojavljalo predvsem vprašanje, kako bodo njene skladbe zvenele v koncertni različici. Ker pa Berlinčanka na trenutni turneji predstavlja zlasti svojo aktualno ploščo, so se pričakovanja nagibala bolj na stran elektronsko obarvanega scenarija. Upravičeno. Minimalistični elektronski aranžmaji, ki jih je s samplerjem sproti poustvarjal njen sodelavec, so podobo skladb z obeh plošč oblekli v temačen sint-popovski izraz, ta pa je skupaj z odrsko pojavnostjo v spomin priklical polnočno atmosfero po vzoru cenjenega dvojca The Knife. 

Minimalistični aranžmaji so se izkazali kot dobra izbira, tudi zato, da so na svoj račun prišli vsi, ki jih je očaral pevkin krhek glas. Ta je ob spremljavi klavirja koncertu dal še bolj intimen predznak. Tudi takrat, ko so uspešnico Tip Tapping skupaj z Dillon odpele njene fenice.

F9WvsHSsF-Q

Zelo dobra izvedba in premišljena odrska pojavnost sta potrdili, da priljubljenost eterične glasbenice upravičeno raste, pa čeprav smo se nekateri posamezniki podobne glasbe v preteklih petnajstih letih morda že nekoliko naveličali. Je pa treba poudariti, da se je Dillon s križanjem folka in techna vendarle znašla na nekoliko bolj samosvojem terenu, kar je ne nazadnje potrdil tudi dober obisk petkovega koncerta.

BDsuR22GQPQ