Res za vse Slovence?

»Svetovni slovenski kongres je vseslovenska organizacijska skupnost, ki povezuje in združuje Slovence doma in po svetu na temelju zavezanosti slovenstvu, ne glede na nazorske, strankarske in druge razlike.« Tako piše na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, čeprav ni skrivnost, da je ta organizacija po svetovnem nazoru blizu politični desnici. To se kaže tudi v njenih (sicer redkih) odzivih na notranjepolitične teme.

Pred časom se je kongres odzval na obsodbo Boštjana M. Turka. Ta je bil na prvi stopnji obsojen na dva meseca zapora, pogojno na dve leti. Njegov greh je bila razžalitev. V tedniku Reporter je tržaškemu zgodovinarju Jožetu Pirjevcu očital protislovenstvo, bil naj bi renegat, torej odpadnik, prestopnik, izdajalec svojega naroda. Med drugim je zapisal: »Pirjevec je stopil v nenavaden tip renegatstva. Svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi.« Jože Pirjevec je postal Gussiepe Pierazzi leta 1947, ko se je njegova družina iz Jugoslavije preselila v Trst. Priimek je spremenil leta 1977, ime kasneje. »Da sem si pod takratnim režimom spremenil priimek in ime, je terjalo strašen pogum, saj je bila v tistem času italijanska politika izredno protislovenska,« je Pirjevec povedal na sodišču in dodal, da knjig ni podpisoval z italijanskim imenom.

In kaj so imeli o tem povedati pri Svetovnem slovenskem kongresu? Izrazil je podporo Turku: »Sporočilo, ki ga vsebuje odločitev sodišča, ne pušča nobenega dvoma: prav so imeli mlačneži. Prav je imel Pierazzi, ki je šele nekaj desetletij po tem, ko bi bilo to možno, spremenil svoje ime nazaj v slovensko obliko.« Na koncu so namignili, da Pirjevec očitno sodi med zamejske Slovence, ki bi jim lahko pripisali »narodno mlačnost, pišmeuhovstvo ali celo pripravljenost na asimilacijo«.

Takšno je mnenje ene izmed civilnodružbenih organizacij, a Svetovni slovenski kongres, ki skrbi za slovenstvo, ne bi smel imeti jasnega političnega predznaka. Je organizacija, ki se (so)financira iz proračuna. Po podatkih spletne aplikacije Supervizor je kongres samo v zadnjih desetih letih prejel več kot 1,3 milijona evrov (deluje že 23 let). Urad vlade za zamejce in Slovence po svetu mu je v tem času namenil skoraj točno toliko sredstev kot Slovenski izseljenski matici. Večino javnih sredstev od države dobi na podlagi letne pogodbe, drugo prek vsakoletnih razpisov urada.

Dejavnost Svetovnega slovenskega kongresa pa po pojasnilu urada sestavljajo »strokovna srečanja in posveti, dejavnosti za otroke in mladino, kulturne in ostale dejavnosti: ’Zbor SSK’, ’Zbor Slovenske konference’, pomoč pri pridobivanju državljanstva …«

In podajanje enostranskih političnih mnenj, dodajamo mi …