24. 10. 2014 | Mladina 43 | Družba
(Ne)razumevanje
Kritika, ki je fakulteti za socialno delo povzročila škodo
Inkriminirajoči grafiti
© Uroš Abram
4. januarja so članice neformalne skupine Vstajniške socialne delavke na zunanje stene stavbe Fakultete za socialno delo napisale več grafitov. Z nekaterimi, kot je »Radikalno = socialno?«, so izrazile mnenje o tem, kako se v današnji druži izvaja socialno delo. Ko so napisale »Izobrazba ni naprodaj« in »Ne bomo plačale vaše krize«, so kritizirale nezadostno financiranje izobraževanja in nezadosten upor fakultet proti temu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 10. 2014 | Mladina 43 | Družba
Inkriminirajoči grafiti
© Uroš Abram
4. januarja so članice neformalne skupine Vstajniške socialne delavke na zunanje stene stavbe Fakultete za socialno delo napisale več grafitov. Z nekaterimi, kot je »Radikalno = socialno?«, so izrazile mnenje o tem, kako se v današnji druži izvaja socialno delo. Ko so napisale »Izobrazba ni naprodaj« in »Ne bomo plačale vaše krize«, so kritizirale nezadostno financiranje izobraževanja in nezadosten upor fakultet proti temu.
Med pisanjem po zidu so k njim pristopili policisti in dvema od njih izrekli kazen za v skupni višini 209 evrov. Kazen sta plačali in bili sta prepričani, da je s tem stvar končana, dokler nista poleti od fakultete prejeli terjatve za stroške čiščenja fasade v višini 2175 evrov.
Vstajniški socialni delavki pravita, da denarja nimata, a računa ne bi plačali niti, če bi ga lahko. »Brisanje grafitov smo prepoznale kot poskus utišanja, kot represijo nad kritično mislijo,« pojasnjuje skupina. Njeni članici sta nato 29. avgusta dobili vabilo ljubljanskega okrožnega tožilstva na narok za odložitev kazenskega pregona.
Vstajniške socialne delavke so 13. oktobra dekanki fakultete dr. Liljani Rihter in drugim profesorjem poslale poziv, naj fakulteta odstopi od pregona. Z dekanko so si izmenjale še nekaj pisem, iz katerih izhaja, da sta trčila nasprotujoča si pogleda na grafitiranje. Vstajniške socialne delavke so vztrajale, da je šlo za politično dejanje, dekanka pa bi ga »težko ocenila kot politično akcijo«. Prve so opozorile, da »je bilo prestopanje mej dovoljenega, zakonitega vedno del boja in da so bile vse feministične pravice izborjene tako«. Dekanka pa je menila, da bi bil pogovor boljša pot. Hkrati je trdila, da se je odločila za »običajen postopek«, in v okviru tega se je v sredo senat fakultete odločili za odstop od pregona.
Odločitev je bila pričakovana in verjetno bi bila enaka tudi, preden je bil postopek sploh začet in preden bi grafitarkama zagrozili z globo oziroma zaporom.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.