Sindikati kupili aerodrom

Delavska hranilnica, katere lastniki so Sindikat kovinske in elektro industrije (Skei), Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), Sindikat državnih organov, Sindikat kmetijstva in živilske industrije, Sindikat zdravstva in Sindikat delavcev dejavnosti energetike, je ta teden postala večinska, 57-odstotna lastnica Aerodroma Maribor. Za okrog 900 tisoč evrov je delež odkupila od koroškega podjetja Aviofun, ki ostaja manjšinski delničar. S tem naj bi bila saga mariborskega letališča, ki se je v težavah znašlo po stečaju Preventa, končana. Letališče naj bi končno dobilo stabilnega, dolgoročnega in strateškega partnerja, so sporočili iz hranilnice.

Gre za prvi primer, da so se sindikati tako dejavno vključili v prestrukturiranje katerega od večjih podjetij v državi. Za nakup so se odločili, pravi predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne, da bi presekali agonijo. Kot potencialne investitorje so pred tem omenjali podjetja iz Azije, Amerike, Švice: »Vsi poskusi privatizacije aerodroma so bili doslej špekulativni. Tujci so se zanj zanimali zato, da bi potem razprodajali nepremičnine, ki jih ima v lasti. Nas pa ta privatizacijska folklora ne zanima.«

Poleg tega naj bi jih k nakupu spodbudila tudi privatizacija brniškega letališča. Želijo dokazati, da je bila prodaja Brnika nemškemu državnemu podjetju Fraport napaka: »Če smo se znali osamosvojiti, bomo znali tudi voditi letališče. Dali bomo dušo, če sem demagog, temu še edinemu slovenskemu letališču. Bomo pač morali dokazati, da znamo imeti svoje letališče,« napoveduje Stegne.

Delavska hranilnica je sicer najuspešnejša slovenska banka v času krize. V zadnjih letih je njena bilančna vsota zrasla za okrog 400 odstotkov, hranilnica, ki je leta 2006 poslovala prek sedmih poslovnih enot, pa jih ima danes že 26. A zadnja leta se ni lotila le reševanja mariborskega letališča, ampak se je vključevala tudi v prestrukturiranje številnih manjših podjetij, ki naj bi jih rešili pred stečajem, bodisi s prestrukturiranjem dolgov bodisi z nasveti. Skupaj ima pol milijarde naložb. »Mi dokazujemo, da je razvoj mogoč, če se upošteva znanje menedžerjev in če je nad vodenjem primeren nadzor. Ta organizacijski know-how nameravamo sedaj prenesti na letališče,« dodaja Stegne.

Pred nakupom letališča so v Mariboru sodelovali tudi pri nakupu Večera, kjer so nameravali v okviru zadruge financirati delavski prevzem. A zaradi neenotnosti novinarjev, pravi Stegne, ker naj bi bili »novinarji sklonili glave«, tista zgodba ni uspela.