Vsi proti sindikatom

Dr. Bogomil Ferfila je že dolgo dobro plačani profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in veliko potuje, tudi s študenti, je nekakšen organizator »akademskega turizma«. Javnost ga pozna kot bradatega strokovnjaka za ameriško politiko, ki – kadar se udeleži televizijskih omizij – nosi kavbojsko kravato. Prejšnji teden pa je Ferfila za časnik Večer pojasnjeval težave, ki jih ima Slovenija, in izrazil mnenje, da je treba začeti razpravo o ustavnem položaju sindikatov, saj naj bi bil ta premočan. »Z blokiranjem gospodarskih reform dveh Janševih vlad, Pahorjeve vlade in vlade Alenke Bratušek nosijo sindikati velik del odgovornosti za sedanje stanje.«

Kritiziranja sindikatov, javnega sektorja ali prevelikih pravic delavcev smo iz ust profesorjev na javnih fakultetah že vajeni, morda je novost pri Ferfili to, da ni niti ekonomist niti privrženec stranke SDS. Tako kritiziranje je najznačilnejše za delodajalce in njihove zagovornike in tudi ti v zadnjem času govorijo enako. Pred mesecem je na primer Marjan Batagelj, ki upravlja Postojnsko jamo, za spletni portal Siol dejal, da je Slovenija »talec sindikatov«.

Ni pa se še zgodilo, da bi na protisindikalno stran tako odločno stopil kakšen minister, kot je to prejšnji teden storil minister za javno upravo dr. Boris Koprivnikar. Odzval se je na odločitev sindikatov, da so se pripravljeni pogajati zgolj o nadaljevanju sedaj veljavnih ukrepov za nižanje stroškov dela v javnem sektorju, niso pa pripravljeni privoliti v Koprivnikarjev predlog o dodatnih znižanjih. Po ministrovem mnenju je taka drža »nedržavotvorna«, pogajanja s sindikati pa »kontraproduktivna«.

Ministrova izhodišča so sicer enaka kot izhodišča profesorja politologije. Ferfila se sprašuje, »kje naj katastrofalno zadolženi slovenski proračun in slovensko gospodarstvo vzameta denar za predrag slovenski javni sektor«. Koprivnikar pa je obnovil varčevalno krilatico, da lahko zapravimo toliko, kolikor ustvarimo. »Vlada nima več kaj dosti izbire, če želi izpolniti temeljne zaveze, poleg tega pa so ljudje na parlamentarnih volitvah jasno pokazali željo po spremembah.«

V resnici bi spremembo pomenilo končanje varčevanja. Začela ga je vlada Boruta Pahorja in nadaljevala sta ga Janez Janša in Alenka Bratušek. Pri javnem sektorju smo privarčevali okoli poldrugo milijardo evrov, sprejeli pa smo tudi pokojninsko reformo in reformo trga dela. Posledice so predvsem slabe. Od začetka krize se je v teoriji in praski večkrat dokazalo, da pretirano varčevanje ne škodi le ljudem, ampak tudi večini podjetij. Pri nas spremembe očitno ne bo. Minister Koprivnikar je raje naredil podobno kot Ferfila in sindikatom naložil, da se je »počasi treba vprašati, kdo nosi odgovornost za stanje, v katerem smo«.

Kot je Ferfili napisal kolega s FDV dr. Miroslav Stanojević, se je s tem ob pravšnjem odmerku ironije mogoče celo strinjati. »Če bi sindikati učinkovito blokirali ključno reformo prve Janševe vlade – drugi val privatizacije – bi bile poznejše radikalne reforme (in blokade) odvečne,« je pripomnil Stanojević.