Slab ali dober teden za pravno državo?

Prejšnji teden so bile v vrhovno sodišče uprte številne oči, ne le oči podpornikov Janeza Janše, ki protestirajo pred sodiščem. Tudi v praksi je začela veljati odločitev vrhovnega sodišča, s katero je to razveljavilo pravnomočno sodbo zoper tri napadalce, ki so pred leti z baklami in s kamenjem napadli do istospolno usmerjenih prijazni lokal Cafe Open. Poleg tega so vrhovni sodniki iz zapora predčasno izpustili nekdanjega direktorja Merkurja Bineta Kordeža. Dokaz, da slovenska sodišča res kršijo človekove pravice in da je pravna država zgolj floskula?

Marko Kous, Jan Stenovec in Jernej Šercer so 25. junija 2009, ko je v lokalu Cafe Open potekal eden izmed dogodkov v okviru vsakoletnega tedna parade ponosa, lokal napadli z baklami in s kamenjem ter pretepli gejevskega aktivista Mitjo Blažiča. Za to so bili potem obsojeni na leto in pol zapora, višje sodišče pa je zaporne kazni potem prepolovilo, saj so obsojeni dejanje priznali, obžalovali in se Blažiču opravičili. Zdaj je sodišče sodbo razveljavilo, ker se je postopek zoper omenjeno trojico začel na podlagi neupravičene hrambe sledi DNK enega izmed obsojenih, na podlagi katerih so napadalce sploh odkrili. Vrhovno sodišče je v tem primeru imelo lahko delo, saj je ustavno sodišče določbo zakona o policiji, na podlagi katere so storilce odkrili, že pred tem označilo za protiustavno.

Bine Kordež pa je bil junija lani pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja Merkurja v poslu preprodaje trgovskega centra na Primskovem. Kot omenjeni napadalci na gejevski lokal je tudi Kordež na vrhovnem sodišču vložil zahtevo za varstvo zakonitosti in očitno mu je z njo uspelo. Čeprav vrhovno sodišče o zahtevi še ni dokončno odločilo, so Kordeža predčasno izpustili na prostost, kar kaže, da bo sodba razveljavljena, če ne v celoti, pa vsaj delno.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je to poraz pravne države, če ta ne zna zapreti homofobnih napadalcev in tajkunov, v resnici ne gre za poraz. Tako kot je zavrnjena zahteva za varstvo zakonitosti dokaz, da je bil kazenski postopek pošten in zakonit in da pravna država deluje, je, čeprav se sliši paradoksalno, tudi razveljavitev pravnomočne sodbe dokaz prav tega. Seveda je težava, če krivi niso kaznovani, ker so bile med postopkom narejene formalne napake. A še sporneje bi bilo, če bi bili kaznovani, čeprav postopek ni bil zakonit. Edino, kar v kazenskem postopku zagotavlja enakost pred zakonom, so formalna postopkovna pravila. Če država oziroma njen represivni ali pa sodni aparat naredi napako, ustava predvideva, da se ta prizna in popravi. Gre za bistveni element pravne države.

Se je pa delna odločitev v zadevi Kordež časovno ujela s tem, da naj bi vrhovno sodišče strankam v kratkem poslalo pisno sodbo v zadevi Patria. Naključje? Morda. Sodnik poročevalec v zadevi je sicer Marko Šorli, zagovornik oprostitve Janeza Janše, ki je delo končal, potem ko je spis imel na mizi več kot leto dni. Vsekakor se primerjavam med ravnanjem vrhovnega sodišča v zadevi Merkur in v zadevi Patria oziroma primerjavi med Kordežem in Janšo ni bilo mogoče izogniti. Eden je bil predčasno izpuščen iz zapora, drugi ne. Dvojna merila vrhovnih sodnikov? Ta očitek bi bil upravičen, če bi vrhovni sodniki ugodili zahtevam za varstvo zakonitosti v zadevi Patria in bi obsojeni zaradi tega nekaj dni ali tednov dlje kot Kordež neupravičeno sedeli v zaporu. A to se ni zgodilo. Očitno pa se bo v Kordeževem primeru, kjer je sodišče s prekinitvijo zaporne kazni namignilo, da bo pravnomočna sodba razveljavljena. Dovolj je že delna razveljavitev, saj potem sodba, na podlagi katere se odreja prestajanje zaporne kazni, ne velja več. Kordeža torej najverjetneje čaka novo sojenje, bodisi na prvi oziroma na drugi stopnji, odvisno od tega v kolikšnem obsegu bo sodba razveljavljena. In če bo ponovno obsojen, bo morda moral nazaj v zapor, četudi za kratek čas, ker je nekaj kazni že prestal. Podobno se je zgodilo ravno pred dnevi v nekem drugem primeru, ko je moral nazaj na prestajanje zaporne kazni Branko Maček, ki je pijan vozil v nasprotno smer na avtocesti in ubil tri ljudi. Vrhovno sodišče je pravnomočno sodbo razveljavilo in Mačka izpustilo iz zapora, zdaj pa je bil ponovno pravnomočno obsojen za rahlo drugačno kaznivo dejanje in na nekoliko nižjo zaporno kazen.

Zadeve Merkur in zadeve Patria ne smemo enačiti in na podlagi tega primerjati ravnanja vrhovnih sodnikov, ker gre za dve povsem ločeni zadevi z njima lastnimi posebnostmi. Če pa že, potem je obravnava Kordeževe zahteve za varstvo zakonitosti dodaten dokaz, da so v nasprotju z očitki o zavlačevanju in celo v času sodnih počitnic vrhovni sodniki Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti obravnavali v najkrajšem mogočem času. V zadevi Patria so odločili v slabih štirih mesecih od vložitve zahteve in po 104 dneh prestane zaporne kazni, v Kordeževem primeru pa v dobrih 13 mesecih od vložitve zahteve in po letu in treh mesecih prestane kazni.