Prostor srečevanja in pustolovščin

Srećko Horvat, mladi hrvaški filozof, pisec knjig in člankov za vodilne svetovne medije, je širši javnosti morda najbolj znan kot utemeljitelj zanimivega festivala Subversive, ki je od leta 2008 do 2013 v Zagrebu gostil najbolj znana imena svetovne filozofije, sociologije in umetnosti. No, odkar od lani s festivalom ne sodeluje več, se je lotil snovanja Filozofskega gledališča, ki je zanj logično nadaljevanje delovanja pri festivalu Subversive, le da je tokrat poudarek na gledališču. »Ne gre za kakršenkoli teater, ampak za angažirano gledališče, ki temelji na ideji, da je mogoče na temelju gledališkega diskurza zasnovati novo paradigmo tudi za humanistične znanosti, jih povezati z gledališčem in, nasprotno, gledališče združiti s filozofijo,« pravi Horvat.

Pripoveduje o tesni prepletenosti gledališča in filozofije že od samega nastanka obeh v 6. stoletju pr. n. št. Dodaja, da so številni filozofi, tudi Aristotel, Hegel in Nietzsche, pisali o gledališču, številni drugi, recimo Machiavelli, Voltaire in Susan Sontag, pa ustvarjali celo dramska dela. Filozofija je bila vedno sestavina gledališča, zato Filozofsko gledališče per se ni nekaj povsem novega. Vendar Horvatova skupina želi utrditi vez med področjema in »filozofijo vrniti v gledališče in hkrati vrniti gledališče filozofiji«, saj se je gledališče »zadnja leta spremenilo, vsem avantgardnim pobudam navkljub, v estetski medij, ki sicer pogosto kritizira družbeno stvarnost, nanjo pa ne vpliva.«

Tako zasnovano gledališče bo temeljilo na dveh maksimah: »Prva izvira iz Brechtovega ’potujitvenega učinka’ (Verfremdungseffekt), se pravi ideje, da mora gledalec v gledališču doživeti neke vrste šok (ko gre domov) in s tem spremembo pogleda na realnost. Druga maksima pa izvira iz Artaudovega koncepta ’gledališča okrutnosti’, po katerem mora gledališče postati realnejše od realnosti.«

Horvat hoče, da bi Filozofsko gledališče postalo javni prostor za družbeno pomembne razprave, ki bodo podrle »četrto steno« med igralci in občinstvom in segle tudi ven iz gledaliških dvoran. Pomembno je, da je Filozofsko gledališče našlo domicil v najpomembnejši hrvaški gledališki ustanovi – Hrvaškem narodnem gledališču (HNK), kar je posledica plodnega sodelovanja z novo intendantko HNK Dubravko Vrgoč, ki je zelo dovzetna za gledališče, v katerem bodo sestavni del delovanja tudi kritične in filozofske razprave. Te bo neposredno prenašala hrvaška nacionalna televizija. Toda ni vse teklo gladko. Horvata in Vrgočevo so v peticijah obtoževali, da bosta s Filozofskim gledališčem uničila »nacionalno« v nacionalnem HNK. Horvat takšne kritike zavrača, saj hočejo avtorji novega gledališča »pokazati, da je lahko tudi nacionalno gledališče živo, novo, vodilno. Zato je zame še posebej izzivalno delati takšno gledališče v HNK, ne pa v kakšnem manjšem gledališču.«

Prvi dogodek v Filozofskem gledališču bo v soboto, 15. novembra, ko bo v njem gostovala Julija Kristeva, francoska filozofinja in feministka bolgarskega rodu, ki spada med ključne osebnosti francoskega poststrukturalizma. Prihodnje mesece jih bodo obiskali še znani italijanski književnik Niccolò Ammaniti, z oskarjem nagrajena igralka Vanessa Redgrave in svetovno znani zakonski par sociologov Saskia Sassen in Richard Senette. »To je šele začetek,« pravi Horvat in dodaja, da ob vsakem obisku takšnih gostov ne bodo uprizorili gledališke predstave, vendar bodo »pri vsakem gostovanju sodelovali tudi igralci, režiserji in scenografi. V tem smislu bomo poskušali spremeniti dosedanjo paradigmo javnih dogodkov in klasičnih tribun.«

Najbolj pričakovan dogodek v Filozofskem gledališču pa je zagotovo Antigona, za katero je dramsko besedilo napisal Slavoj Žižek. Antigono so mu predlagali, ker se ta lik pogosto pojavlja v njegovih tekstih. Horvat sicer vseh podrobnosti o dramskem besedilu ni želel razkriti, povedal pa je, da je Žižek v njem uporabil nekatere izvirne dele iz Sofoklejeve drame, iz Heglove Fenomenologije duha, spisov Walterja Benjamina in Bertolta Brechta, vsa zgodba pa poteka po narativnih načelih, značilnih za filma Przypadek Krzysztofa Kieślowskega in Teci Lola, teci Toma Tykwerja. Poleg tega ima v Žižkovi Antigoni »zelo pomembno, celo revolucionarno vlogo« zbor.

Premiera Žižkove Antigone, ki bo prvenec Filozofskega gledališča, bo šele proti koncu prihodnjega leta, zanjo pa se že zanimajo nekatere pomembne svetovne gledališke hiše. Predstava naj bi dala ton vsem nadaljnjim uprizoritvam Filozofskega gledališča, kajti to bo »popolnoma novo branje klasičnega dramskega teksta. In če bo v prihodnosti deset režiserjev naredilo različno Žižkovo Antigono, to ne bodo samo različne gledališke uprizoritve, ampak tudi različne implementacije neke filozofske ideje,« pravi Srećko Horvat.

Filozofsko gledališče:
Gostovanje filozofinje Julije Kristeve
Moderator: Srećko Horvat
Kje: Hrvaško narodno gledališče, Zagreb, Hrvaška
Kdaj: 15. novembra 2014