Borut Mekina

 |  Politika

Združena levica protestira zaradi privatizacije Darsa

© Borut Krajnc

Poslanska skupina Združene levice (ZL) se je odzvala na aktualno številko Mladine, v kateri pišemo o posebni delovni skupini »DARS«, ki so jo prejšnji mesec ustanovili v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Do ustanovitve omenjene skupine, katere namen je priprava nalog za privatizacijo slovenskih avtocest, je prišlo tudi s pomočjo ameriške investicijske banke JP Morgan Chase, ki je za SDH pripravila finančne analize.

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je dejal, da je skupina očitno ustanovljena v nasprotju s 84. členom zakona o SDH, po katerem bi moral holding do sprejema strategije upravljanja za ustanovitev takšne skupine dobiti soglasje državnega zbora. Ker holding soglasja nima, bodo v poslanski skupini zahtevali razpustitev delovne skupine in pojasnila odgovornih.

© Borut Krajnc

Strokovni sodelavec poslanske skupine ZL Marko Kržan je ob tem še dodal, da dokumenti razkrivajo, kako SDH celo zapoveduje drugim ministrstvom, katere ukrepe morajo sprejeti. S tem bi naj bilo po njegovem kršeno bistvo zakona o SDH, in sicer ločitev upravljanja od zakonodajne funkcije.

Te dni so sicer v ZL poskušali na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko doseči razveljavitev sklepa o privatizaciji 15 družb, a so po peturni razpravi uspeli prepričati zgolj enega poslanca, dr. Franceta Križaniča (SD), bivšega finančnega ministra. Za ponedeljek je več sindikatov napovedalo protestni shod proti privatizaciji. Zbrali se bodo pred stavbo vlade.



Dodajamo sporočilo za javnost, ki so ga poslali iz Združene levice:

"Včeraj je odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora obravnaval predlog sklepa Združene levice, s katerim bi prenehal veljati sklep o soglasju k odtujitvi naložb RS, ki ga je DZ sprejel v prejšnjem sklicu, 21. junija 2013. O tej temi smo se na odboru za finance in monetarno politiko pogovarjali že dvakrat. Dvakrat smo odbornikom poskušali pokazati, da je privatizacija škodljiva iz ekonomskega, razvojnega in socialnega vidika.

Pred odločanjem o predlaganem sklepu smo v Združeni levici odbornikom predstavili utemeljene razloge, zakaj bi DZ moral še enkrat odločati o privatizaciji petnajstih podjetji, ki so na seznamu vlade. Prav tako smo poskušali razložiti in s podatki podkrepiti, da s sprejetjem tega sklepa ne bodo nastali odškodninski razlogi, da zaustavitev privatizacije nekaj podjetji ne more biti razlog za znižanje bonitetne ocene in da z ustavitvijo privatizacije ne bomo kršili nobenih zavez do EU-ja.

Ne vladni predstavniki ne odborniki niso ponudili nobenega argumenta, zakaj naj bi bila prodaja koristna, razen zastraševanje s polresnicami o evropskih zavezah in opletanje z neoliberalnimi “resnicami”, ki so očitno preživele samo še v Berlinu in Ljubljani. Več kot očitno je, da se EU uporablja kot priročen argument za zastraševanje, ki ne prihaja več od Evropske komisije, ampak ga uporabljajo tisti lobiji, ki se nameravajo okoristiti z razprodajo premoženja državljanov.

Da se tem lobijem mudi, priča tudi novi privatizacijski načrt vlade, ki ga je razkrila Mladina. Iz danes objavljenih dokumentov je razvidno, da je SDH ob kolaboraciji ministrstev za infrastrukturo in finance de facto ter posredovanjem družbe JP Morgan Chase začel prodajni postopek DARS-a. Delovanje »Skupine za DARS« presega pristojnosti SDH-ja in krši zakonsko načelo ločitve med upravljavsko funkcijo države. Zato obstaja utemeljen sum, da:

- pripravlja ukrepe za to, da bo investicija donosna za prevzemnika in ne lastnika, državo. Očitno že obstaja časovni plan privatizacije, ki naj bi nastal decembra lani (za oktober 2014 predvideno zbiranje nezavezujočih ponudb, prodaja pa do junija 2015);

- konkretno posega v nacionalne programe izgradnje avtocest in prostorske načrte; predpise o cestninjenju, ki določajo, za katere ceste se zaračunavajo cestnine in kako se določa višina cestnin; in davčne predpise, konkretno predpise o nadomestilu za stavbno zemljišče po 15. členu Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji v navezavi na 309. člen ZUJF-a)

Iz tega sledi, da si vpleteni prizadevajo za privatizacijo, s katero bi se obveznosti in tveganja prenesla na državo, donosne dejavnosti pa na prevzemnika ali koncesionarja. S tem bi DARS očistili vseh tistih funkcij, ki niso donosne, in bi jih prenesli na DRI ali na ministrstva. Standardi vzdrževanja in opremljanja cest bi se zmanjšali na minimum, medtem pa bi se prevzemniku ali koncesionarju podelile garancije za minimalni obseg prometa in zagotovili garantirane dobičke.

Tako zastavljena netransparentna privatizacija DARS-a nedvomno vodi v oškodovanje državnega premoženja. Zato od predsednika vlade ter ministra za finance in za infrastrukturo zahtevamo, da nemudoma ustavijo delovanje »Delovne skupine za DARS« in ukrepajo proti odgovornim za kršitve pristojnosti. Predvsem pa je nujno, da DARS ostane v državni lasti, saj je dejavnost upravljanja že zgrajenih avtocest - večinoma zgrajenih s proračunskimi sredstvi, šele po letu 2007 tudi z zadolževanjem DARS-a z državnim poroštvom - donosna dejavnost, iz naslova tranzita, tovornega prometa in števila avtomobilov v Sloveniji na prebivalca. Ob tem pa je nujno, da se zagotovi nadzor javnosti nad delovanjem DARS-a in dejansko sodelovanje delavcev pri upravljanju.

V Združeni levici ne pristajamo na netransparentnost privatizacijskih postopkov, katerih namen je oškodovanje državnega premoženja. Na odborih in sejah DZ smo se trudili z dialogom in argumenti pokazati kam pelje privatizacija, vendar pri tem nismo bili uspešni zaradi različnih razlogov. V prvi vrsti zaradi prepričanosti DZ v koristnost privatizacije in neoliberalnega trga ter prisotnosti neosnovanega strahu pred sankcijami. V Združeni levici se ne bomo pustili ustrahovati ne izsiljevati. Svoj boj bomo nadaljevali na druge načine. Zato se bomo pridružili protestom proti privatizacijam, ki jih napovedujejo centrale sindikatov v ponedeljek pred vlado."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.