Simptom azilne politike

Slovenija je ena izmed držav, ki so do prosilcev za azil dokaj neprijazne. V letih po osamosvojitvi je sicer pokazala primeren odnos do beguncev, ki so zaradi vojne bežali predvsem iz Bosne, kasneje pa je azilno politiko precej zaostrila. Do novodobnih beguncev nima več sočutja. Eden od številnih primerov, ki kažejo na to, je primer romske družine Asani s Kosova.

Asanijevi so v Sloveniji od leta 2008, ko so zaprosili za azil, saj so Romi na Kosovu hudo diskriminirani, razmere pa se od osamosvojitve nekdanje avtonomne pokrajine le še poslabšujejo. Ampak ministrstvo za notranje zadeve, slovensko upravno sodišče, pa tudi vrhovno in nazadnje ustavno sodišče so odločili, da morajo nazaj, od koder so prišli.

Na Kosovo bi jih poslali že zdavnaj, če jih ne bi zastopal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Tudi zdaj jih Slovenija ne more vrniti na Kosovo zgolj zato, ker je do dokončne odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti zakona o tujcih z začasno odredbo vračanje prosilcev za azil onemogočeno. A ker je Asanijevim z dokončno zavrnitvijo prošnje za azil prenehal status prosilcev za azil, jim je država preprosto nehala izplačevati socialno pomoč in jih napotila v Center za tujce v Postojni. Tam, pravijo pristojni, bodo dobili streho nad glavo in topel obrok in to je to.

V Centru za tujce je omejena svoboda gibanja, pravzaprav – kot temu pravi Krivic – tam »v primerjavi z Azilnim domom v Ljubljani velja zaporniški oziroma priporniški režim«. Krivic sicer trdi in dokazuje, ne le da so odločitve pristojnih organov v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, pač pa tudi, da uradniki pri obravnavi prosilcev za azil pogosto ravnajo v nasprotju z zakonodajo. Da je skratka pri obravnavi migrantov pred slovenskimi upravnimi organi dovoljeno vse.

Asanijevi so se po Krivičevih besedah dobro integrirali. Sejdija Asani, oče dveh otrok, se je vključil v kulturno življenje in po Sloveniji nastopa z lutkovno skupino, ki jo sestavljajo migranti z različnih koncev sveta. Hčerka se je uspešno vpisala že v tretji razred osnovne šole, obe ženski v družini, mati in babica, pa sta bolni, to so potrdili tudi zdravniki. A država samo še čaka, da jih vrne na Kosovo. Njihova zgodba je le ena od na stotine, če ne na tisoče podobnih azilnih zgodb.

Letos je v Sloveniji s prošnjo za azil uspelo sicer vsakemu desetemu prosilcu. V zadnjih 20 letih je prošnjo vložilo 18.047 ljudi, ugodeno pa je bilo manj kot dvema odstotkoma prosilcev. Poleg tega je vlada (tedaj je bil notranji minister Vinko Gorenak) prepolovila socialno pomoč za prosilce za azil. Kot da posamezniki za osnovno preživetje potrebujejo pol manj kot državljani brez sredstev za preživljanje samo zato, ker so tujci. Ta »varčevalni ukrep« vlade je Krivicu sicer uspelo izpodbiti, a po več letih sodnih bojev in šele na ustavnem sodišču.

Lahko se zgodi, da mu družine Asani ne bo uspelo rešiti pred vrnitvijo na Kosovo, kjer jo (ponovno) čaka človeka nevredno življenje.