Poplavni populizem na POP-u

Božiček je letos pohitel. Pred tednom smo v nacionalkinem Dnevniku izvedeli, da nam bodo ZDA za novo leto podarile kar sedem odsluženih oklepnih vozil, ki jih zaradi umika z bojišč v Afganistanu same ne potrebujejo več. Razumljivo nismo takoj odprli šampanjca, saj vemo, da noben podarjeni oklepnik ni zastonj.

Ne le, da nas poldrugi milijon vredna darila čakajo pod smrečico v Afganistanu in jih moramo od tam pripeljati na svoje stroške, pet let stare šestkolesnike od stare šare loči samo redno vzdrževanje, ki ni poceni. So ozko specializirani, primerni le za odstranjevanje min, poleg vsega pa še zelo žejni. Koliko nas bo ameriška velikodušnost stala, nismo izvedeli, ker bodo odgovorni dajali izjave šele po novem letu, ko bodo z daril sneli pentlje.

Nacionalkina novinarka, ki nam je o zadevi v dežju poročala izpred na večer še posebej fotogeničnega ministrstva za obrambo s spomenikom generala Maistra, bi v tistem trenutku bolj kot oklepnik ali spomenik v ozadju potrebovala streho nad glavo ali pa vsaj nov dežnik, saj je nad sabo držala neugledno polomljeno marelo.

Glede na to, da smo letos doživeli že rekordnih petnajst izrednih vremenskih dogodkov, med katerimi so žled, neurja in poplave, bi o posebni službeni opremi televizijskih poročevalcev, v katero sodijo nepremočljive jakne s kapucami, dežniki brez logotipov ter visoki gumijasti škornji, lahko razmislili tudi njihovi delodajalci.

Oklepnik pa bi v soboto prav prišel ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen, ko jo je – oblečeno v anorak in gumijaste škornje – pred gasilskim domom v Mateni na poplavljenem ljubljanskem Barju za sobotni TV Klub v okviru oddaje 24 ur novinar Jani Muhič obkolil z gasilci, modrimi lučmi in razjarjenimi domorodci. Vse samo zato, da je lahko petnajst minut pokroviteljsko bevskal nanjo, kako že leta ni nič narejeno. »Zdaj imate ministrico tukaj,« jo je na pladnju ponudil še lokalnim možakom.

Tudi izgovarjanje, da je začela svoje delo kot ministrica opravljati šele pred dobrim mesecem, ji ni pomagalo. Potem se je eden od modrejših krajanov le spomnil in gospe ponudil izhod v sili, naj jih ponovno obišče čez pol leta ter takrat postreže s čim bolj konkretnim. Ministrica je hvaležno sprejela ponujeno, bojevito razpoloženi Muhič pa še ni bil zadovoljen in jo je še malo nadiral, naj mu ne govori, kako ni denarja, naj ga zrihta, naj si ga izbori v vladi!

Morda je treba na tem mestu omeniti, da bi lahko s proračunom, ki ga na leto namenjamo vojski, uredili vse slovenske vodotoke. In glede na to, da se zadnje čase bolj kot z drugimi zunanjimi sovragi borimo z velikimi količinami vode, bi prej kot oklepnike za odstranjevanje min potrebovali kak hoverkraft za prevažanje po poplavljenih cestah. Tako pa ostajamo še naprej odrezani od sveta, a dobro oboroženi.