Več revščine, ne več blaginje?

Trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP), o katerem se od julija lani pogajata EU in ZDA, ne bo prinesel novih delovnih mest in več blaginje državljanom, kakor trdijo njegovi podporniki, ampak bodo Evropejci z njim, če bo uveljavljen, izgubili 600 tisoč delovnih mest, njihov zaslužek na osebo pa se bo na letni ravni zmanjšal za 165 do 5000 evrov. To ugotavljajo izvedenci univerze v ameriškem Massachusettsu, poroča avstrijski Der Standard. Tudi davčni prihodki držav in njihov BDP se bodo zmanjšali.

»Študija kaže, da TTIP ni samo napad na socialne standarde, pravice delavcev, varovanje okolja, trajnostno kmetijstvo in demokracijo. Večini ljudi z uveljavitvijo TTIP grozi zmanjšanje blaginje,« svari Alexandra Strickner iz organizacije Attac Avstrija. Študija je bila narejena na podlagi modela Global Policy Model (GPM), ki ga uporablja OZN.

Študije, ki jih je naročila Evropska unija, so pokazale povsem drugačne rezultate, ker po besedah Stricknerjeve temeljijo na napačnih osnovah. Modeli, ki dosegajo letno rast v višini 0,05 odstotka na leto, so iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Ti modeli izhajajo iz predpostavke, da konkurenčni gospodarski sektorji, ki imajo koristi od odprtja trga, nadomestijo vse izgube, ki prizadenejo sektorje, ki niso konkurenčni. To velja tudi za delovna mesta: dokler so plače dovolj nizke, vsak delavec, ki v nekonkurenčnem sektorju ostane brez službe, lahko najde novo v drugem sektorju.

Izkušnje v Evropi v zadnjih letih teh predpostavk ne potrjujejo. »Gospodarski sektorji, ki se morajo čez noč soočiti z zaostreno mednarodno konkurenco in neenakimi pogoji, se krčijo hitreje, kot lahko drugi sektorji to nadomeščajo. Povečanje plač v izvoznem sektorju pa zaradi padanja plač v večini sektorjev ne more nadomestiti zmanjšanja povpraševanja na skupnem trgu,« razlaga Alexandra Strickner.

Študije, ki so bile narejene po naročilu evropske komisije, po njenih besedah prav tako ne upoštevajo spremenjenih razmer na svetovnem trgu zaradi držav, ki ne bi bile del sporazuma TTIP. Severnoameriški prostotrgovinski sporazum NAFTA in Medregionalni okvirni sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in državami Mercosur naj bi to že potrdila.

V Evropski komisiji trdijo, da je cilj TTIP povečati gospodarsko rast in število delovnih mest. Koristi za gospodarstvo EU so ocenjene na 120 milijard evrov, za gospodarstvo ZDA 90 milijard evrov, za svetovno gospodarstvo pa 100 milijard evrov. Koristi za povprečno gospodinjstvo naj bi na leto znesle 545 evrov, je pokazala študija londonskega inštituta Centre for Economic Policy Research, navajajo v Bruslju.