Ukrepi za izredne razmere?

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar in minister za finance dr. Dušan Mramor sta v začetku novembra pripravila nabor mogočih ukrepov, s katerimi bi lahko varčevale občine in država. Šlo naj bi za neformalno gradivo, ki ni v postopku obravnave in naj bi bilo trem občinskim združenjem poslano v premislek. Tako naj bi bilo obsežno zmanjševanje števila vzgojiteljic, zaradi katerega je sindikat zaposlenih v vzgoji in izobraževanju za 3. december že prijavil protest, zraven naključno. Kot pojasnjuje Katja Mihel Nagode z ministrstva za javno upravo, so gradivu »zgolj kot delovno gradivo z nekaterimi dopolnitvami« priložili varčevalne ukrepe, ki jih je neuspešno želela uveljaviti vlada Janeza Janše konec leta 2012.

Ukrepi, kot so jih spoznala združenja občin, so v resnici pisani v obliki predloga zakona, datum, ko naj bi bili uveljavljeni, pa je 1. januar 2015. Poleg tega ministrstvo za javno upravo ukrep, ki je sprožil največje razburjenje, zagovarja. Gre za 19. člen osnutka intervencijskega zakona o občinah, ki pravi, da »javni zavodi, ki jih je ustanovila občina ali več občin in v katerih je 15 zaposlenih ali manj, ne morejo imeti statusa pravne osebe«. Takih zavodov je zdaj 288.

Katja Mihel Nagode zagotavlja, da je razburjenje nepotrebno, saj zavodi ne bodo ukinjeni, ampak se bodo povezali, izvajanje dejavnosti naj bi bilo nespremenjeno. Možnosti naj bi bili dve. Ali bi v občini obstajal zgolj en javni zavod, znotraj katerega naj bi potekale različne dejavnosti, ali pa bi bilo več samostojnih zavodov, ki bi imeli skupne službe, kot so računovodstvo, kadrovska služba in vzdrževanje objektov.

Slovenske knjižnice, od katerih imajo številne manj kot 15 zaposlenih, si lahko tak ukrep dobro predstavljajo, saj so bile nekatere nekoč že povezane v zavode, ki so opravljali različne dejavnosti. »Takrat so se sredstva prelivala med različnimi organizacijskimi enotami, pa tudi dejavnosti se niso razvijale,« pojasnjuje predsednica združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Ta izkušnja je bila tako slaba, da so jo leta 2001 z zakonom prepovedali. V zakonu o knjižničarstvu piše, da je splošna knjižnica samostojna pravna oseba, če izvaja dejavnost za okvirno deset tisoč in več prebivalcev. Knjižnica je lahko del zavoda, ki z več organizacijskimi enotami opravlja več dejavnosti, le »izjemoma« in pod tremi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni: vse druge dejavnosti so organizacijske enote knjižnice, torej so ji podrejene; te druge dejavnosti so lahko zgolj kulturne; organizacijske enote morajo voditi ločeno računovodstvo.

Predlagani ukrepi ne temeljijo na izračunih in podatkih. Še posebej pa je čudna zamisel, da bi ukrepe uveljavili že čez dober mesec. »Takšne določbe običajno narekujejo izredne razmere in zelo upamo, da nam jih ne bo treba obravnavati na ta način,« so iz združenja splošnih knjižnic sporočili občinam in vladi.