Zunaj nadzora

»Ne opravljamo povprečnega dela … nismo tukaj, da bi nas imeli radi, vrhunski svetovalci so dragi,« je vodja slabe banke (DUTB) Šved Torbjörn Mansson minuli teden odgovoril na osnutek poročila protikorupcijske komisije. Ta je ugotovila, da je DUTB v začetnem obdobju za svetovalce potrošila 12 milijonov evrov, plače vodilnih delavcev v banki pa so sedaj najvišje v državi in znašajo več kot 21 tisoč evrov bruto na mesec. Projektni menedžer Janne Harjunpää za 32 ur dela prejema 20 tisoč evrov bruto na mesec, pogodba pa mu dopušča 34.800 evrov in še do 230 tisoč evrov nagrade na leto. Harjunpää bo v enem letu zaslužil od 240 do 648 tisoč evrov; podobno tudi drugi vodilni v banki.

Je to preveč? Premalo? Slovenska slaba banka je bila ustanovljena po zgledu irske slabe banke in španske Sociedad de Gestión de Activos procedentes de la Reestructuración Bancaria. V DUTB je sedaj približno 80 zaposlenih, v španski slabi banki pa 120, le da se Španci ukvarjajo s sanacijo bančnega sistema, ki je 62-krat večji od slovenskega. Poleg tega so tudi plače v španski »DUTB« nižje. Povprečni letni prejemki, plače in nagrade 15-članskega upravnega odbora španske banke znašajo 8300 evrov bruto oziroma sto tisoč na leto. Podobno je na Irskem, kjer je v slabi banki zaposlenih 130 ljudi, štirje vodilni pa zaslužijo okrog 300 tisoč evrov, manj torej, kot lahko zaslužijo vodilni v slovenski DUTB.

Tudi na Irskem in v Španiji je zaradi zaslužkov vodilnih v njihovih slabih bankah izbruhnila »afera«, a kot vidimo, so prejemki vodilnih v slovenski slabi banki še višji. Zakaj? Verjetno zato, ker smo v Sloveniji slabo banko ustanovili med zadnjimi. Ustanovili smo jo v času, ko je spomin na soodgovornost finančnih institucij za izbruh krize že zbledel, zato smo tudi za enake stresne teste, kot so jih opravile iste institucije v Španiji, v relativnem smislu plačali 60-krat več. Finančni strokovnjaki si v zadnjih letih plače zvišujejo na predkrizno raven in slovenska DUTB pri tem ni izjema. NLB bo recimo letos samo za oceno bonitete skupini Standard & Poor’s plačala sto tisoč evrov, družbi KPMG za revizijo poslovanja 650 tisoč evrov, slovenski finančni skupini Alta pa za svetovanje 400 tisoč evrov …

Visoka izplačila finančnim svetovalcem v teh primerih niso povezana s kakovostjo njihovega dela in njihovo sposobnostjo, ampak s tem, da si lahko prejemniki teh izplačil nagrade določajo sami. So zunaj nadzora politike.

Slovenske stranke so bile sicer ta teden vse po vrsti ogorčene nad izplačili v DUTB, tudi bivša premierka Alenka Bratušek namerava terjati »odgovornost«. A prav vlada pod vodstvom Janeza Janše in potem vlada pod vodstvom Alenke Bratušek sta bili tisti, ki sta v zakonu o slabi banki naredili izjemo. DUTB je edina institucija v javnem sektorju, za katero ne veljajo plačne omejitve.