Tovarne delavcem!

M Tom je podjetje v Mokronogu. Nastalo je na pogorišču podjetja Tom, ki je izdelovalo oblazinjeno pohištvo in ki je šlo leta 2010 v stečaj zaradi preveč drznih želja prejšnjih lastnikov. A odpuščeni delavci niso obupali, temveč so pogorišče najeli in sami ponovno zagnali proizvodnjo.

Gre za še enega od poskusov t. i. delavskega prevzema podjetij. Ki pa se utegne že kmalu neslavno končati. Proizvodna hala je bila namreč prenesena na slabo banko, DUTB. Ta pa je minuli teden na spletni strani objavila, da želi halo čim prej prodati za več kot 600 tisoč evrov. Enajst delavcev in trije na novo zaposleni denarja ne morejo zagotoviti tako hitro.

Eden izmed enajstih solastnikov, Damjan Burger, pravi, da »bi v Sloveniji radi vsi pač na hitro obogateli. A mi sami lahko opazimo, da so malce večja podjetja, s katerimi sodelujemo, rasla več generacij in so stara več kot sto let,« opaža. Zato so prepričani, da lahko podjetje v drugo uspe le s počasnimi koraki. »Tega denarja DUTB sedaj ne moremo zagotoviti, lahko pa na daljši rok odplačujemo najemnino. Poleg tega smo v zadnjih letih sami s svojimi sredstvi skrbeli za nepremičnino, sanirali škodo zaradi toče in sanirali ob poplavah. Ne zdi se nam prav, da se niti ta naš vložek ne more upoštevati in da bo sedaj podjetje nekdo kupil kot nepremičnino in dejavnost zaprl,« pravi Burger.

Iniciativa zaposlenih v podjetju M Tom je zgolj eden izmed številnih poskusov delavskih prevzemov podjetij v Sloveniji v zadnjih letih. Poskusi odkupa praviloma niso uspešni, četudi so delavci ponujali celo več denarja od klasičnih podjetnikov. Podjetja Novoles stečajna upraviteljica ni prodala delavski zadrugi, čeprav je ta zanj ponudila trikrat več od podjetja, ki je bilo nato na dražbi uspešno. Tudi Večer, recimo, je bil prodan podjetnikoma Urošu Haklu in Saši Todoroviću po približno trikrat nižji ceni od tiste, ki so jo lastniki, časopis Delo, sprva zahtevali od novinarjev, združenih v zadrugo. Čeprav v Evropski uniji deluje več kot 160 tisoč podjetij v lasti zaposlenih in čeprav so vsa ta v glavnem uspešno prebrodila krizo, v Sloveniji delavsko lastništvo še vedno deluje sumljivo, niti država ga s svojo politiko ali zakoni ne podpira.

Zato so prejšnji mesec štiri organizacije, Združenje svetov delavcev Slovenije (ZSDS), Združenje za lastništvo zaposlenih (DEZAP), Slovenski forum socialnega podjetništva (FSP) in Raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo (RISE), pozvali vlado, naj v strategijah končno začne upoštevati delavsko zadružništvo in druge notranje oblike lastništva zaposlenih kot alternativni model privatizacije. Tako imenovano zakonodajo ESOP, ki recimo omogoča delavcem prevzeme podjetij na način, kot to počno menedžerji, v ZDA poznajo že od leta 1974.

V Sloveniji pa časa za kaj takšnega očitno zmanjkuje. V drugem valu privatizacije Slovenski državni holding (SDH) in slaba banka kljub drugačnim obljubam hitita s privatizacijo.