Princeske 2.0

Animirani celovečerni muzikal Frozen, ki smo ga pri nas lahko gledali sinhroniziranega in prevedenega kot Ledeno kraljestvo, je v enem letu postal finančno najuspešnejši Disneyjev film vseh časov, med deklicami in posledično njihovimi starši pa je sprožil pravo oboževalsko histerijo.

Ko je film konec lanskega novembra prišel v kinematografe, je vse delovalo preračunljivo že na prvi pogled. Zasneženo kraljestvo Arendelle, govoreči snežak Olaf in severni jelen Sven so se lepo vklapljali v božično ikonografijo, figurice princesk Elze in Ane iz filma pa so se znašle na dekliških seznamih božičnih želja, tako kot njuni kostumi v dekliških velikostih. A povpraševanje po vsem, kar je povezano s filmom, se ni končalo s koncem zime in je letos presenetilo celo vsega vajene trgovce s sanjami pri Disneyju. Sami ocenjujejo, da so v enem letu po zaslugi uspešnice v žep pospravili že več kot milijardo dolarjev. Božič pa je spet pred vrati. V prihodnje kanijo pod vročo blagovno znamko Frozen poleg igrač vtakniti še potrošne izdelke, od soka in jogurta do obližev in zobne paste.

Pošiljke figuric princesk vsakič bliskovito poidejo. V navalu panike so nekateri starši zanje pripravljeni spletnim preprodajalcem odšteti kar nekajkrat več, kot so prvotno stale. Glasba iz filma je postala edini album, ki so ga v ZDA letos prodali v več kot milijon izvodih. Kar je še vedno manj kot tri milijone kostumov, ki so jih doslej že prodali trem milijonom ameriških princesk. V Disneyjevih zabaviščnih parkih so družine tudi po šest ur stale v vrsti, da bi videle v princeske oblečene igralke. Če kaj, pri Disneyju znajo kovati železo, dokler je vroče, zato so zdaj muzikal postavili še na led. V prihodnjem letu bo obredel več kot trideset dvoran in stadionov z drsališči po vseh Združenih državah Amerike.

Ledeno kraljestvo očitno še posebej nagovarja dekleta v srednjem in poznem otroštvu, ki se z uporništvom intelektualno osamosvajajo in izpostavljanjo lastni jaz.

Ustvarjalci so zamisel za film sicer dobili v Evropi, pri Dancu H. C. Andersenu in njegovi pravljici Snežna kraljica, navdih za fiktivno kraljestvo Arendelle pa poiskali v vasicah okoli fjordov na Norveškem, kar je imelo občutno pozitivne finančne posledice tudi za norveški turizem. Pri nas kakšne hude ledomanije ni bilo zaznati, kar gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da film v teh krajih – čeprav je tudi dobitnik oskarjev za najboljši animirani film in izvirno pesem – sploh (še) ni izšel na DVD-ju.

Sestrska ljubezen nad vsem

Glavni protagonistki Disneyjeve veleuspešnice sta sestri, princesi. Starejša Elza lahko z rokama zmrzuje stvari in dela sneg. Ko nehote zamrzne sestro Ano, ji starša čarobno moč prepovesta uporabljati. Elza se za nekaj let zapre v svojo sobo, medtem pa starša umreta v nevihti na morju. Ob polnoletnosti se spet prikaže iz sobe, da bi prevzela vladanje, a po nesreči zamrzne kraljestvo, zato pobegne v gore. Tam si pričara spektakularni ledeni grad in oprijeto obleko z razporkom, razpusti lase in kot na ledenem evrovizijskem odru zapoje svoj hit Let it go, ki je postal himna feministk, lezbijk, gejev in deklic. Slednje s svojimi zvončkljajočimi glasovi z zanosom pojejo, da ne bodo več pridne punčke, ki vedno ubogajo, končno so svobodne, ker pravila zanje ne obstajajo več. Zveni kot začetek pubertete.

Kjer so princeske v težavah, so običajno tudi princi, da jih rešijo. A v Ledenem kraljestvu jih boste zaman iskali. Princ Hans, ki ga prinese mimo na dan kronanja, je pokvarjeno blago, saj se na koncu izkaže za lažnivca in sleparja, kar naivni Ani in mladoletnim gledalkam sesuje romantično iluzijo o ljubezni na prvi pogled. Na njegovo mesto sicer nato stopi dobrosrčni Krištof, ki pa ni princ, temveč kleni hribovec. V prvem planu je tako odnos med sestrama ter v nasprotju s pričakovanji in klišeji se izkaže, da »dejanje prave ljubezni«, ki naj bi izničilo urok in razbilo ledeni oklep okoli kraljestva ter Aninega srca, ni poljub princa, ampak skrušene solze sestre Elze. Resnična ljubezen je očitno lahko le sestrska ljubezen. Še en bonbonček za feministke.

Uporniške princeske

Postavlja se vprašanje, komu je film primarno namenjen. Očitno je, da animirani muzikal, ki ga označujejo za družinskega, cilja predvsem na dekliško populacijo. Odmik od neposrednih dejavnosti k razumevanju občutkov in odnosov, od močnih moških likov in nebogljenih punčar k močnim in emancipiranim ženskim likom – te v Ledenem kraljestvu moški le podpirajo ali pa ovirajo – pomeni tudi odmik od dojemanja predšolskih otrok. Kljub princeskam v glavnih vlogah risanka očitno še posebej nagovarja dekleta v srednjem in poznem otroštvu. Faza princesk, ki nastopi pri štirih oziroma petih letih, popusti pri osmih. Uporništvo kot intelektualno osamosvajanje, izpostavljanje lastnega jaza in nesprejemanje tega, kar ponujajo odrasle avtoritete, pa je značilno za deset- in enajstletnice, ki z značilnim najstniškim vedenjem obeležujejo začetek pubertete in spravljajo starše v obup.

Psihološka ozadja likov so preračunljivo naštudirana, še posebej odnos med sestrama, ki se z leti spreminja. Filmi, v katerem sestre skupaj odraščajo, seveda lahko pomagajo odraščati sestram v resničnem svetu. Starostna razlika med sorojenci je v nekaterih obdobjih pomembnejša in večja, ne glede na dejansko razliko v letih, zato pripomore k začasnem neujemanju in odtujenosti, ki ju prej ni, pozneje pa izgineta. Tudi delitev dobrega in zlega je v Ledenem kraljestvu bolj zapletena, na ravni dojemanja starejših otrok. Kot je v prispevku za The Guardian ugotovil pisec Dorian Lynskey, čigar dve in sedem let stari hčerki sta sicer nori na omenjeni film, v njem zla ne predstavljajo hudobci, temveč čustvi strahu in sramu, ki ju čuti Elza.

»Kadar sta sram in strah prikazana simbolno, ne neposredno, da se nekdo od strahu trese pred nekom, ampak skozi značaje ali dejanja glavnih oseb, je to pretežka zadeva, da bi jo lahko predšolski otroci samostojno razvozlali,« pojasnjuje strokovnjakinja za razvojno psihologijo dr. Ljubica Marjanovič Umek z ljubljanske Filozofske fakultete. Govoreči snežak in severni jelenček sta zagotovo lika, ki se spogledujeta z mlajšimi, predšolskimi otroki, tako kot lika princesk, a »pri osmih letih deklice ne bi bile več rade princeske, ampak barbike«, dodaja Marjanovič Umekova. Zanje je barbika model, ki ga prevzamejo kot resničnega in s katerim se poskušajo identificirati.

Po svojem pubertetnem izpadu in preobrazbi v gorah princesa Elza postane presenetljivo podobna barbiki. Deklice pa – čeprav bi se po pričakovanjih odraslih morale identificirati z mlajšo princeso Ano – presenetljivo želijo biti podobne Elzi. Njena enormna priljubljenost v zadrego spravlja tako starše kot trgovce, saj je povpraševanje po igračkah v podobi princese Elze tolikšno, da ga proizvajalci sploh ne dohajajo.

Najuspešnejša Disneyjeva risanka vseh časov bi lahko bila tudi najnaprednejša, a sporočilo filma, »bodi to, kar si«, ima žal tudi nadaljevanje: »dokler si videti kot barbika«.

Za to, da je Elza za deklice bolj karizmatična od mlajše sestre, je več razlogov. Poleg tega da lahko čara in zapoje glavni hit, ima tudi lepšo, bolj svetlečo obleko in nosi visoke pete. Je svojeglava, uporniška, neodvisna in samostojna. Da se lahko preseli na svoje, si v gorah pričara cel ledeni grad. Medtem ko je Ana princeska, je Elza kraljica. Poleg tega želijo biti mlajše sestre podobne starejšim, enako močan in pomemben je tudi vpliv vrstniške skupine, ki diktira priljubljenost; če se taglavne deklice želijo igrati z Elzo ali stopiti v njene čevlje, si to želijo tudi vse ostale.

Drugačna vsebina, enaka estetika

Princeske, ki jih prikazujejo Disneyjevi animirani filmi, so bile vedno povezane s prepoznavno estetiko. Ta se ni spremenila že več kot pol stoletja in zaradi nje vse ženske Disneyjeve like prepoznamo po preščipnjenem pasu, ki je širok približno toliko kot njihov vrat. Ker ima estetika tudi funkcijo promoviranja sistema vrednot, v pasu preščipnjene princeske, ki jih redno servirajo deklicam, neizogibno vplivajo na to, kako te nezavedno dojemajo in bodo dojemale svoja odraščajoča telesa.

Dr. Marjanovič Umekova dejstvo, da je risanka Ledeno kraljestvo doživela tako množično priljubljenost, pripisuje »veliki spretnosti tistih, ki na eni strani najdejo zgodbo, po drugi strani pa znajo to zgodbo, ki lahko vsebuje neka globlja sporočila, zapakirati tako, da je všečna na prvi pogled«. In prav slednje vidi kot problematično. »Ta všečnost na prvi pogled strokovno gledano ne more biti najbolj spodbudna za razvoj otroka, je pa tisto, kar naredi zadevo zelo množično.« Za množičnost fenomena ima zasluge še vrstniški pritisk, saj otroci, ki ne poznajo nekaterih risank ali nimajo nekaterih igrač, v skupini vrstnikov postanejo nekredibilni in so iz nje izločeni. Zato ni čudno, da so tudi letos v pismih Božičku barbike množično izpodrinile figurice Elze in nemara tudi kakšna Ana. Kot rečeno, so si tako ali tako precej podobne.

Najuspešnejša Disneyjeva risanka vseh časov bi lahko bila tudi najnaprednejša, a spremembam je – vsaj kar se tiče ženskih likov oziroma arhetipa princesk – za zdaj žal uspelo prodreti le na vsebinsko raven, na estetski pa Disney ostaja klasično kičast in omejen. Sporočilo filma, »bodi to, kar si«, ima žal tudi nadaljevanje: »dokler si videti kot barbika«.

Animirani film:
Ledeno kraljestvo
Kje: Kolosejeva kinematografa v Mariboru in Ljubljani
Kdaj: do konca decembra 2014