Gnamuševa dela na papirju

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju je do 27. januarja 2015 na ogled razstava del Gustava Gnamuša, ki je za svoj slikarski opus prejel številne nagrade in priznanja doma in na tujem: nagrado Prešernovega sklada (1992), Jakopičevo nagrado (1996), Prešernovo nagrado za življensko delo (2001).  Na tokratni razstavi, ki jo je pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik, se predstavlja s tremi cikli zadnjih let: Vrtovi, Safari in Drobnica/Naslovniki.

Po besedah Jureta Mikuža je cikel Vrtov meditativno poglobljen v nežno prehajajoče barvne ali črnobele odtenke prepoznavnih rastlinskih, največkrat bambusovih in včasih živalskih, navadno mačjih oblik. Spominja na zenovski spoj hipno utrnjene misli in čutno nasičene slikarske poteze. Energija likovnih zakonitosti in neomejenost duhovnega pretoka dopolnjujeta drug drugega v dvopolnosti, ki je eno, kar slikarju omogoča dolgoletna izkušnja dematerializiranja konkretnih barv v njihov privid.

Sličen je tudi tok puščavskih prizorov v ciklu Safari, kjer se oblike kamel in njihovih senc spajajo s slikovito grafično razgibano strukturo nosilca lista.Vprašanje, kdaj se iz naključnih ali sam na videz spontanih risanih čačk in iz neurejenih ter neorganiziranih barvnih vpojev ter amorfnih madežev v domišljiji in dojemanju gledalca izoblikujejo forme, v katerih nekaj občuti, prepozna predmete, postave ali celovite prizore, je stara toliko kot likovna umetnost oziroma njena teorija.

V zadnjem ciklu, poimenovanem Drobnica/Naslovniki umetnik nadaljuje z obravnavo slikovnega polja s tehniko kolaža, dekolaža in drugimi montažnimi postopki, ki jih uporablja pri vsem svojem delu. Izbira likovno zanimive površine varovalnega papirja ovojnic in jih oblikuje v nove celote. Poseben pomen imajo okenca, namenjena naslovniku, saj v njih umetnik slika miniaturne glave drobnice, ki so upodobljene zelo prepričljivo. V njih prepoznavamo človeške obraze, poteze, značajske značilnosti, grimase, razpoloženjska stanja.