Fakultete pred zlomom

Potem ko je vodstvo ljubljanske univerze obvestilo vodstvo fakultete za družbene vede, da se sredstva zanjo zmanjšujejo še za pet odstotkov, so na FDV, kot trdijo, v brezizhodnem položaju.

Dekan dr. Bojko Bučar pravi, da preprosto ne ve, kako zakonito izpeljati dodatno varčevanje. Na fakulteti po navodilu univerze načrtujejo »manjšanje oziroma tanjšanje« nekaterih študijskih programov. Ko bodo razmere postale še resnejše, se bodo zagotovo začele težke razprave, verjetno pa tudi spori med profesorji in različnimi katedrami, ker naj bi eni delali bolje od drugih. A za zdaj je največja težava v tem, da je preoblikovanje študijskih programov dolgotrajen proces, zaradi sedanjih razmer pa mora imeti varčevanje takojšnje posledice.

Bolonjska reforma je prinesla dodaten letnik študija, država pa tega ni nikoli plačala. Zato so danes v slabšem finančnem položaju tiste fakultete, ki so začele prej izvajati bolonjsko reformo, FDV pa je bila prva med njimi. Prav tako se je položaj bolj kot na drugih poslabšal na fakultetah, ki so večji del sredstev pridobile na trgu. Število izrednih študentov se je zadnja leta iz več razlogov povsod zelo zmanjšalo in to velja tudi za FDV. K vsemu temu je seveda treba prišteti še varčevanje države.

Zadnja leta je FDV tako znižala materialne stroške, pri tem ne more več varčevati, če še želi ogrevati in osvetljevati prostore, trdi Bučar. Varčuje se lahko le še pri plačilih zaposlenim, čeprav so ta znižali že za tretjino. Fakulteta je zmanjšala število ur, ki jih profesorji preživijo s študenti, zato dekan, profesorji in študentje trdijo, da je poslabšanje kakovosti študija neizogibno. Visokošolski sindikat je doslej pripravljal razprave in medijske konference, zdaj pa grozi z »ostrejšimi potezami«.

Morda je čas, da začnemo v tem kontekstu omenjati tudi državo, saj razmere na FDV niso izjemne. Polovica fakultet ljubljanske univerze z denarjem, ki ga dobijo od države, ne more poravnati stroškov izvajanja programov na prvi in drugi stopnji, na tretji stopnji pa je še huje, saj se je število doktorskih študentov zmanjšalo s 1200 na nekaj več kot 400.

Pri nezadostnem financiranju visokošolskega izobraževanja ni šlo brez političnih odločitev. Na začetku varčevanja je bila druga vlada Janeza Janše, ki so jo brez dvoma vodili ideološki vzgibi.