Moteče avstrijske plače

Predstavniki Civilne iniciative Apače, ki zastopa prebivalce Slovenije, ki odhajajo na delo v Avstrijo, so prejšnji teden Miru Cerarju poslali zahtevo, naj se sestane z njimi, in mu zagrozili, da bodo, če jim ne ugodi, pripravili protestni shod in morda protestno zaprli mejni prehod Šentilj. Jezni so, ker vlada in koalicijski poslanci niso podprli spremembe zakona o dohodnini, to pa za Slovence, ki delajo v Avstriji, pomeni, da bodo morali Sloveniji na leto plačevati od 300 do 4600 evrov več davka na dohodek kot doslej.

Doslej so plačevali manj kot delavci, ki enako plačo dobivajo z delom v Sloveniji. Večinoma prejemajo od 800 evrov neto, kar je minimalna avstrijska plača, do 1300 evrov neto, Avstrija ima višjo splošno davčno olajšavo, pa tudi pragovi dohodninskih razredov so tam višji.

Do leta 2005 so bili slovenski migrantski delavci obdavčeni le v državi, kjer so delali, takrat pa se je dr. Andrej Bajuk odločil, da bodo Sloveniji plačevali razliko do dohodnine, ki bi jo plačali, če bi enak znesek zaslužili v domovini. Takrat je nastala Civilna iniciativa Apače in po dveh letih prepričevanja je Bajuk privolil, da se v mednarodnem sporazumu z Avstrijo formalizira to, da delavci davke plačajo le v državi, v kateri delajo. Preden bi se to lahko zgodilo, se je zamenjala vlada in finančni minister Franc Križanič je začel iz istega izhodišča kot predhodnik. Spet je posredovala Civilna iniciativa Apače in leta 2009 je Križanič delovnim migrantom priznal posebno davčno olajšavo sedem tisoč evrov. Ko je leta 2012 Križaniča zamenjal dr. Janez Šušteršič, je hotel davčno olajšavo odpraviti, a so tudi njega prepričali, da namero opusti. Vlada Alenke Bratušek pa je bila v ukvarjanje s tem vprašanjem prisiljena, ker je ustavno sodišče odločilo, da je posebna davčna olajšava neustavna. Sodišče je ugotovilo, da vlada ob uvedbi te olajšave ni navedla razloga zanjo. »Olajšavo smo uvedli, da so sploh plačevali davke v Sloveniji,« je leta 2012 pojasnil Križanič.

Predsednik Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko pravi, da ga zadnje čase delavci, ki delajo v Avstriji, sploh ne sprašujejo več o dohodnini, ampak zgolj, kako se preseliti v Avstrijo. Poleg tega Cvetko poudarja, da privilegiranost v primerjavi z delavci, ki delajo v Sloveniji, ni tolikšna, če upoštevamo, da delavci, ki delajo v Avstriji, plačujejo več za vrtec, dobivajo nižje otroške dodatke, niso upravičeni do štipendij za otroke in morajo posojila najemati v Avstriji. Da so v slabšem položaju kot avstrijski delavci, jim priznavajo vsi.

Po odločitvi ustavnega sodišča so se predstavniki Civilne iniciative Apače pogajali s predstavniki ministrstva za finance. Dosegli so, da posebne olajšave niso odpravili, ampak le zmanjšali na 2500 evrov za letošnje leto in 1250 za prihodnje leto. Izgubljeno naj bi nadomestili z višjimi priznanimi stroški za prehrano. Vendar nova vlada zakonskih sprememb ne želi podpreti.