V delovnem času fotoreporterji, v prostem času umetniki

Mladinini fotografi so že od nekdaj fenomen: številni med njimi se niso uveljavili le s fotoreporterskim delom, ampak so tudi umetniški fotografi. Zdaj na to opozarja razstava, ki je njihove fotografske prispevke z obeh področij postavila drugega ob drugega.

Vse od prvega urednika fotografije Toneta Stojka je za fotografe Mladine veljalo, da od časopisne fotografije občasno, pogosto ali celo redno zavijejo tudi v svet umetnosti in alterscene. Kontekst, ki ga je uveljavil Stojko, je skupaj z evforijo poosamosvojitvenega časa zakuhal ta zanimivi pojav. A fenomen Mladininih fotografov, ki so hkrati umetniki, živi še danes.

Tednik Mladina je bil tisti, ki je v sedemdesetih letih na različne načine vključeval in spodbujal slovensko fotografijo. Leta 1986 je revija pomagala pripraviti razstavo Mlada slovenska fotografija v galeriji Arhiv Tošo Dabac v Zagrebu. Takrat je bilo treba fotografijo šele osamosvojiti kot relevantno zvrst v polju umetnosti, danes pa samostojnost kaže z lastnim muzejem, nevladnimi in zasebnimi galerijami ter od leta 2008 tudi z akademskim izobraževanjem.

Producentska vloga revije je sčasoma usahnila, razmere na globalnem in lokalnem trgu medijev so se pač zaostrile, a Mladina je pod budnim očesom kreativnega direktorja Mladine Roberta Botterija še vedno zbirališče fotografov, ki poleg profesionalne fotografije, profilirane s fotorubrikami v reviji, ustvarjajo tudi projekte brez naročnika, torej projekte, ki nastajajo kot umetniška dela.

In kako to, da ta dvojni angažma lahko spremljamo že poltretje desetletje? Botteri pravi, da je Mladina zgolj okvir, znotraj katerega se lahko fotografi, brez omejitev, avtorsko izrazijo. Fotografija je enakovreden element časopisa, tako kot pisana beseda ali ilustracija. »Tako razmerje je v Mladini že pred desetletji zastavil mojster fotografije Tone Stojko. In ravno ta svoboda je omogočila, da smo lahko v Mladini objavili tako fotografijo aretacije Janeza Janše Toneta Stojka, ki je bila zgodovinsko gledano močnejša od tisočih besed, kot portrete Boruta Peterlina v tehniki mokri kolodij, ki nas s svojim retro pristopom odpeljejo v preteklost. Vsega tega pa brez avtorskih fotografov ne bi bilo,« je prepričan.

Ker se ti avtorski fotografi izražajo skozi oboje, fotoreporstvo in vizualno umetnost, in ker torej opravljajo več nalog hkrati, bi zanje lahko rekli, da so multitaskerji. Zato se tudi razstava fotografov, ki so delo za Mladino v zadnjem desetletju prepletali z umetniškimi projekti, imenuje Multitaskerji.

Namen razstave, ki se te dni odpira v Cankarjevem domu in na kateri sodelujejo Uroš Abram, Miha Fras, Borut Krajnc, Matej Leskovšek, Borut Peterlin in Igor Škafar, je, da sopostavi – morda celo prvič doslej – fotografije, ki so nastale z zavestjo avtorjev, da ustvarjajo v okvirih umetnosti, s tistimi, ki so nastale po naročilu za Mladino in njene bralce. Med umetniškostjo in dokumentarnostjo se pokažejo prehajanja, lomi, povezovanja in razlike.

Pogosto je bilo prav delo za revijo izhodišče za umetnino. Borut Peterlin je med obiskovanjem protokolarnih dogodkov pozornost namesto političnim srečanjem začel namenjati razkošnim cvetličnim aranžmajem, ki so jih ob teh priložnostih postavili na mizo za okras. Iz tega je zrasel umetniški projekt Flower Power, ki je bil med drugim razstavljen na U3, trienalu sodobne slovenske umetnosti. Uroš Abram je za zadnji umetniški projekt zbral vse podobe, ki so nastale za Mladino, in z njimi do zadnjega kotička prelepil svojo kuhinjo, vse skupaj pofotografiral in nastala je knjiga Požrešnost, ki je del mednarodnega skupinskega projekta 7 smrtnih grehov v kulturi.

Borut Krajnc je najprej delal za Tribuno, se za leto dni zapletel z Demokracijo in se leta 1991 pridružil Mladini. Je fotograf z dolgoletnim stažem in osebnim čutom za revijo, hkrati pa vizualni umetnik, ki teži h konceptualno premišljenim in jasno uokvirjenim umetniškim projektom. V eni izmed redkih, a prepoznavnih umetniških serij fotografij, Praznine, je občinstvu pokazal prazne oglaševalske panoje v redkih trenutkih, ko na njih ni reklam. Prazen prostor namesto pričakovane zasičenosti je sporočal marsikaj. Serija fotografij je postala del razstave Aftermath, ki je združila ustvarjalce z območja nekdanje Jugoslavije, zaslužila si je celo mesto na 28. mednarodnem grafičnem bienalu. Tudi njegova najnovejša umetniška serija Politika, ki kaže predsednika republike Boruta Pahorja v raznolikih poklicnih vlogah, v katerih se je ta preskušal med predvolilno kampanjo in še po zasedbi položaja, ter je nedavno izšla kot koledar v okviru umetniškega projekta Made in China, pripoveduje zgodbo praznine in praznih obljub, od katerih živimo že vrsto let.

Miha Fras je med avtorji, uvrščenimi na razstavo Multitaskerji, prvi začel delati za Mladino, se spominja Borut Krajnc: »Na Mladino sem prišel precej previdno, saj je bilo tam že veliko fotografov, in to odličnih – Tone Stojko, Diego A. Gómez, Barbara Sršen, Miha Fras ... A ker se je tako veliko dogajalo, je bilo dovolj dela za vse. Takrat se nam je zgodovina dobesedno dogajala pred očmi in tudi sam sem čisto padel noter.« Fras je bil tiste čase fotoreporter, portretist in kronist, a še dandanes se s fotoaparatom najraje znajde na koncertih, plesnih in gledaliških predstavah. Pravi pa, da občasno potrebuje »oddih od fotografskega vsakdanjika in posežem po preprostih, tehnično povsem nezahtevnih, igrivih fotoaparatih, povečini narejenih iz cenene plastike«.

Borut Peterlin, ki je bil fotourednik Mladine pred Krajncem, je fotografijo študiral na znameniti akademiji FAMU v Pragi. Študij je nadaljeval v Londonu in bil celo eden izmed štipendistov raziskovalnega centra Fabrica, ki ga je v Italiji ustanovil Benetton. Tam ga je učil sam Oliviero Toscani, ko pa se je Peterlin vrnil v Slovenijo, je za Mladino najprej prispeval nekaj zanimivih reportaž. Ko je dokumentiral kalvarijo romske družine Strojan in so njegove fotografije objavili celo v švicarskih in japonskih medijih, je z družino čutil notranjo povezanost. »Ko sem bil v tujini, sem se vedno počutil kot tujec. Pri zgodbi o Strojanovih se mi je zdelo pomembno, da zastopam Slovenijo, ki je odprta, ne pa zadrta. Povsem nesprejemljivo je, da bi bila zaradi zločina enega ali dveh posameznikov kolektivno kaznovana družina,« je prepričan.

Peterlin se je v Mladini proslavil tudi s portretno rubriko Striptiz, katere se je bil skorajda prisiljen lotiti, in z njeno naslednico, rubriko Portret, v kateri je zadnje leto oživljal pionirsko fotografsko tehniko mokri kolodij. V obeh je iz tedna v teden kreativno predstavljal vidne ustvarjalce v kulturi. »Portretna fotografija me je pri delu še najmanj zanimala. A ko postane obveznost, se pač potrudiš. Rubrika je izšla iz ene misli – vsi časopisi imajo 90 odstotkov portretnih fotografij, zato je moral ta portret, ki se vsak teden pojavi skoraj čisto na koncu revije, upravičiti pozornost. Pomembno je bilo, da bralci portret pogledajo, se zabavajo, si ustvarijo neko mnenje o njem – vsaka reakcija je boljša kot nobena,« pravi Peterlin.

Pri ustvarjalnih portretih ga je, ko se je pred časom odrekel položaju fotourednika in se podal v samostojnejše vode in oživljanje starinskih tehnik fotografiranja, nadomestil Uroš Abram, trenutno najmlajši med rednimi fotografi Mladine. Kot Peterlin je tudi sam Dolenjec in diplomant praške FAMU. Po galerijah se je proslavil z zanimivo tehniko fotografiranja z lastnim telesom, kjer funkcijo temnega prostora kamere prevzamejo kar njegova usta. Ta body art proces je vodil k delom, ki so najprej prepričala tujino, saj je razstavljal na slovitem sejmu fotografije Paris Photo v pariškem Louvru. S svojimi deli je nato prepričal še lokalni svet umetnosti. S prvo fotografsko razstavo v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je postal najmlajši avtor, ki je tam razstavljal doslej.

Nekaj je z jugovzhodno regijo Slovenije in Mladininimi fotografi, saj poleg Peterlina in Abrama od tam prihaja tudi Matej Leskovšek, ki je bil Mladinin fotograf šest let in je bil, preden je revijo zapustil in začel sodelovati s portalom PlanetSiol.net, tudi urednik fotografije. Poročal je iz žarišč v Iraku, Gazi, na Zahodnem bregu, v Egiptu in Siriji, potem pa brez naročila ustvaril serijo fotografij sonarodnjakov s turobnimi izrazi na obrazu za mokrimi šipami avtobusov mestnega prometa in z njo ponudil popolno podobo sodobnega slovenskega trenutka. Leskovšek je danes prepoznaven tudi kot ustanovitelj festivala Slovenia Press Photo, ki gosti ugledna fotoreporterska in fotografska imena z vsega sveta ter organizira nacionalni fotoreporterski natečaj, a ta je bil letos zaradi pomanjkanja sredstev primoran zamrzniti delovanje.

Šesti fotograf, ki zaokroža razstavo Multitaskerji, je Igor Škafar, še en Mladinin portretist, le da so na njegovih fotografijah namesto kulturnikov naključni ljudje z ulice. Je tudi glasbenik, ki pod imenom Ichisan ustvarja muziko, »podobno housu, le da je ta še bolj plesna ter navdihnjena z diskom sedemdesetih in začetka osemdesetih let«. Reviji se je kot fotograf pridružil ob koncu devetdesetih let. Ekipo je spoznal v ateljeju za fotografijo Manjana, ki ga je ustanovil fotograf Diego Andrés Gómez. Škafar se je pri njem brez izkušenj udinjal za laboranta. Kmalu je začel s piscem Jašo Kramaršičem Kacinom spremljati alterkulturne dogodke v Mladinini rubriki Rodeo. Leta 2000 je postal fotograf rubrike Ulica, v kateri vsak teden lovi »imidže ljubljanske kulturne ali subkulturne scene«, drugo delo za revijo pa je medtem opustil.

Rubrika Ulica se je obdržala do danes, to pomeni, da je v njej doslej objavil že okoli 600, 700 portretov: »Vedno sem pazil, da je na teh ljudeh vsaj nekaj izstopalo. Da niso bili čisto navadni. Vseeno nismo v New Yorku ali Berlinu, kjer bi si te ljudi lahko izbiral. Je pa zdaj lažje. Danes je veliko lažje delati Ulico kot pred desetimi leti. Ker je več hipsterjev,« pravi Škafar. Serija podob se je iz revije že umestila v svet sodobne umetnosti; med drugim jo je pred letom na razstavi o podobah sreče v umetnosti v Mestni galeriji pokazal kurator Sarival Sosič.

Z Mladino je poleg omenjene šesterice v zadnjih letih seveda sodelovalo še kar nekaj fotografov, a Uroš Abram, Miha Fras, Borut Krajnc, Matej Leskovšek, Borut Peterlin in Igor Škafar so tisti, ki so pustili najočitnejšo sled na obeh področjih hkrati. So prepoznavna imena v svetu fotografije in sodobne umetnosti. Hodili so na tiskovne konference, najrazličnejše fototermine, sprejeme, srečanja, fotografirali intervjuvance, delali reportaže, hkrati pa razstavljali na trienalih slovenske sodobne umetnosti, grafičnem bienalu, kuriranih skupinskih in samostojnih razstavah v referenčnih galerijah, nekateri med njimi pa skušajo svojo umetniško fotografijo tudi tržiti. So fotografi in umetniki hkrati, fotografija je njihovo življenje v delovnem in prostem času.

Fotografska razstava:
Multitaskerji
Kaj: fotografi revije Mladina v sočasni sodobni umetnosti
Kje: Mala galerija Cankarjevega doma, Ljubljana
Kdaj: otvoritev 17. decembra 2014, odprto od 18. decembra 2014 do 25. januarja 2015