Provokativno besedilo hrvaške dramatičarke

V Cankarjevem domu bo danes, 12. decembra ob 20.00 slovenska krstna uprizoritev izzivalnega dramskega besedila Evropa (s podnaslovom Monolog za mater Korajžo in njene otroke), priznane hrvaške dramatičarke Ivane Sajko, ki inspiracijo za svojo kritiko demokratičnega sistema črpa iz treh virov: antičnega mita o Evropi in Zevsu, Brechtove drame Mati Korajža in njeni otroci ter aktualnih tragičnih dogodkov na mejah Evropske unije. Predstavo je režiral Primož Ekart, nastala pa je v produkciji Zavoda Imaginarni in koprodukciji Cankarjevega doma.

"Besedilo Evropa, ki sta ga prevedli Iva Babić in Maja Cerar, temelji na raziskovanju teme upora skozi politični, družbeni in individualni vidik. Ostra in provokativna pisava Ivane Sajko se v predstavi spaja s prvinami epskega gledališča in kabareja ter razgalja tako Evropsko unijo kot nas, njene pokorne državljane. Evropin obračun s Polkovnikom–včerajšnjim partnerjem in današnjim sovražnikom–v predstavi zaživi skozi udarne songe in igrivo igro petih mladih igralcev ter Barbare Cerar v naslovni vlogi. Razgaljanje Evropinega in Polkovnikovega ljubezenskega odnosa pa ne naplavi na površje zgolj krvave vojne preteklosti, ampak postavi pod vprašaj tudi njuno prihodnost."

Ker že sam tekst vsebuje songe, so se ustvarjalci odločili za neke vrste punk kabaret, torej upor izražen skozi glasbo, za katero je poskrbel Davor Herceg. Kabarejskosti sledi tudi koreografija Sebastijana Stariča, za kostume je poskrbela Belinda Radulović, za scenografijo Damir Leventić, za dramaturgijo pa Simona Hamer. V predstavi poleg Barbare Cerar nastopajo še: Sara Gorše, Lena Hribar, Žan Perko, Filip Samobor in Nik Škrlec.

Ivana Sajko je hrvaška dramatičarka, pisateljica in režiserka ter soustanoviteljica gledališke skupine BADco. Za svoje dramske tekste, katerih skupna ključna značilnost je dekonstrukcija klasične dramske forme, je bila večkrat nagrajena. Je trikratna prejemnica nagrade Marin Držić, za svoj romaneskni prvenec Rio bar (2005) pa je prejela priznanje Ivana Gorana Kovačića za najboljše prozno delo. Njena dela so prevedena v več svetovnih jezikov in uprizarjana na hrvaških in mednarodnih odrih.