Davčne oaze niso le problem Luksemburga, so tudi problem Slovenije

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je objavil nov seznam podjetij, ki so se prek Luksemburga izogibala plačilu davkov. Na njem sta tudi družbi Disney in Skype. Imen posameznikov, ki imajo svoje premoženje skrito v davčnih oazah na tem seznamu (še) ni. Če bodo novinarji ICIJ kdaj objavili tudi ta seznam, bodo na njem gotovo tudi državljani Slovenije. Ti so v davčne oaze prenesli med 50 in 75 milijard evrov.

To je aprila letos na posvetu državnega sveta z naslovom Kako vrniti denar, ki je bil iz Slovenije odnesen v tujino? povedal ameriški ekonomist in raziskovalec svetovne industrije izogibanja davkom James S. Henry.

Za Luksemburg so novinarji ICIJ tokrat objavili tudi, da so z luksemburškimi davčnimi organi, ki so s podjetji sklepala skrivne dogovore o davčnih ugodnostih, sodelovale skoraj vse največje svetovalne in revizijske družbe, poleg Pricewaterhousecoopers, ki so ga razkrili že novembra, so to še Deloitte, Ernst & Young in KPMG. To so družbe, ki revidirajo poslovne izkaze podjetij, torej pregledujejo, ali so te verodostojne, jim svetujejo o poslovnih odločitvah in podobno. Te hiše svetujejo in revidirajo poslovne izide tudi v Sloveniji.

Dokumenti, ki so jih novinarji ICIJ razkrili v tem tednu, se nanašajo na obdobje od leta 2003 do 2011. Takrat je luksemburško vlado še vodil sedanji predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ta je v pogovoru za Frankfurter Allgemeine Zeitung vnovič zatrdil, da zaradi afere, ki so jo poimenovali LuxLeaks, njegova verodostojnost ni vprašljiva. Z besedami, ali je kateri voditelj odstopil, ko je EU ugotovila, da je bila pomoč nedovoljena, pa je vnovič zavrnil možnost, da bi zaradi tega odstopil. »To ni naključje. Prvi val je prišel, ko sem začel, drugi pa je sprožen, ko prisegam pred sodiščem, kar je zame pomemben dogodek,« je ob prihodu na Sodišče EU v Luksemburgu, kjer je v sredo zaprisegla nova Evropska komisija, Juncker po poročanju STA vnovič postavil pod vprašaj čas objav spornih dokumentov.

Gerard Ryle, direktor ICIJ, je že konec novembra po prvi objavi dokumentov o skrivnih davčnih ugodnostih, ki jih Luksemburg omogoča velikim mednarodnim korporacijam, v pogovoru za časopis Luxemburger Wort odločno zavrnil očitke, da gre za napad in ciljno kampanjo proti Luksemburgu.

Po njegovih besedah novinarji ICIJ davčne oaze preiskujejo že tri leta. Prve ugotovitve so objavili novembra 2012, aprila 2013 so objavili podatke o lastnikih podjetij s sedežem v majhnih karibskih otoških državicah, ki so davčne oaze (Offshore Leaks), v začetku letošnjega leta podatke o praksah vplivnih Kitajcev s področja gospodarstva in politike, ki so svoje premoženje skrili v davčnih oazah. Novinarji ICIJ podobne primere davčnih utaj preiskujejo tudi v ZDA in na britanskih otokih, ki veljajo za davčne oaze. LuxLeaks je zato zgolj nadaljevanje preiskovanja problema davčnih oaz, ki ima svetovne razsežnosti.

ICIJ je po besedah Gerarda Ryleja zadnja tri leta objavljal rezultate preiskav o davčni politiki, če v Luksemburgu niso bili pozorni na to, je to njihov problem. Novinarji ICIJ so vzeli pod drobnogled celoten sistem davčnih oaz in opozarjajo, da je odpovedal celoten sistem, kar je privedlo do nepravičnosti. Popolno naključje je, da ICIJ ugotovitve za Luksemburg objavlja prav zdaj. Z veseljem bi objavili tudi podatke za Švico, Nizozemsko ali britanske davčne oaze, če bi pridobili dokumente, še pravi direktor ICIJ.

V primerjavi s prejšnjimi objavami je po pojasnilih Gerarda Ryleja pri zadnjih dveh objavah novo to, da so imenovali več podjetij, objavili so več informacij in več ljudi je prebralo članke o tem. Ti bralci si lahko obetajo še več objav, saj novinarji ICIJ poleg davčnih oaz preiskujejo tudi teme, ki niso povezane z davki. »Poročali bomo toliko časa, dokler bodo naše ugotovitve zanimale javnost,« pravi Ryle.

Politična skupina socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu po poročanju STA Jeana-Clauda Junckerja opozarja, da je nova objava dokumentov ICIJ razkrila globino škandala. »Pokazalo se je škandalozno globoko brezno, ki ga lahko zapolnimo le s spremembami zakonodaje,« pravi vodja skupine Gianni Pittella. Juncker mora zato boj proti davčnim utajam opredeliti za prednostno nalogo nove komisije ter v prvih šestih mesecih prihodnjega leta pripraviti vrsto obsežnih in učinkovitih predlogov proti davčnim oazam in davčnim utajam. Če tega ne bo storil, bodo poslanci S&D umaknili podporo komisiji.