Meditacija o minevanju časa

V Kinodvoru bo danes, 15. decembra ob 21.00 premiera filma Oblaki nad Sils Mario v režiji Olivierja Assayasa, ki je nekakšna meditacija o času in tem, kako se spopadamo z njegovim minevanjem. Film prepleta resničnost in fikcijo, v njem pa se soočijo ikona evropskega avtorskega filma Juliette Binoche ter hollywoodski zvezdnici Kristen Stewart in Chloë Grace Moretz.

Glavna junakinja filma je Maria Enders, igralka na vrhuncu mednarodne kariere, ki je pri osemnajstih letih zaslovela z vlogo Sigrid, privlačne, a brezobzirne mladenke, ki zapelje svojo šefinjo Heleno in jo nazadnje pripelje do samomora. Dvajset let kasneje Maria prejme vabilo za igro v novi različici iste predstave, a tokrat za vlogo starejše Helene. Polna dvomov se z zvesto asistentko Valentine odpravi na vaje v odmaknjeno vasico v švicarskih Alpah Sils Mario, kjer spozna mlado in razvpito hollywoodsko zvezdnico, ki ji je pripadla vloga Sigrid. Maria se nenadoma znajde na drugi strani ogledala, iz oči v oči z mladenko, ki je pravzaprav neprijeten odsev nje same.

"Želel sem posneti nekakšen portret igralke pri štiridesetih. Zdelo se mi je bolj zanimivo, če bi ga umestil v gledališko okolje, saj se s tem znebiš materialnih omejitev filmske umetnosti. Izpostavlja tisto drobno črto med resničnostjo in domišljijo-igralci neprestano nihajo nekje vmes," je zapisal Olivier Assayas.

Olivier Assayas, sin znamenitega francoskega scenarista in režiserja Jacquesa Rémyja, se je v devetdesetih letih uveljavil kot eden ključnih avtorjev nove generacije francoskih filmskih režiserjev. Njegov filmski talent so že na začetku osemdesetih odkrili v uredništvu znamenite francoske filmske revije Cahiers du Cinéma in ga povabili k sodelovanju. Kot soscenarist je sodeloval pri filmih režiserja Andréja Téchinéja Rendez-Vous (s katerim si je v Franciji ustvarila ime Juliette Binoche) in Le Lieu du Crime, leta 1986 pa posnel prvenec Désordre. Mednarodno pozornost je vzbudil s filmom Paris s’eveille (1991), za katerega je prejel prestižno nagrado Jeana Vigoja za najboljši film francoskega mladega avtorja.

Odtlej je bil prisoten tudi v našem filmskem prostoru s filmi Mrzla voda (1994), Irma Vep (1996), Konec avgusta, začetek septembra (1998), nazadnje pa so v Kinodvoru predvajali njegov film Nekaj je v zraku, delno avtobiografski portret protikulture zgodnjih sedemdesetih, ki mu je prinesel nagrado za najboljši scenarij na Beneškem filmskem festivalu.