Za večino Američanov je okrutno mučenje osumljencev terorizma opravičljivo

Večina Američanov meni, da je mučenje osumljencev za terorizem mogoče opravičiti, je pokazala anketa Washington Posta. Ti rezultati so še toliko bolj presenetljivi, ker so anketo izvedli po objavi poročila o praksah, ki jih je agencija CIA uporabljala v ameriški vojni proti terorizmu. Ko so jih anketirali, so torej Američani že vedeli, s kakšnimi okrutnimi metodami so mučili osumljence terorizma.

K večini Američanov ne sodi dr. Steven Miles, profesor na medicinski fakulteti univerze Minnesota. V Guardianu opozarja, da pri teh mučenjih sodelujejo tudi zdravniki. Za to bi njih morali kaznovati. Režimi, ki mučijo, potrebujejo zdravnike, ki sodelujejo pri mučenju. Ti režimi ves čas zaposlujejo zdravnike, ki izumljajo, nadzirajo in izvajajo tehnike mučenja s polivanjem vode ali prisilnim hranjenjem. Te tehnike mučenja lomijo duše brez fizičnih poškodb, ki so za zagovornike človekovih pravic dokazi mučenja, opozarja dr. Steven Miles.

Zdravniki pri mučenju skrbijo, da tisti, ki naj ne bi umrli, ne umrejo. Zdravniki pišejo lažna potrdila, da ni »znakov poškodb« in da so žrtve umrle naravne smrti. Tako ščitijo vlade, ki jih dobro plačujejo, pa tudi svoje kolege, ki sodelujejo pri mučenju. V poročilu, ki ga je objavil ameriški senat o mučenju osumljencev terorizma, je jasno navedeno, da so vsak korak mučenja spremljali zdravniki in psihologi.

Zdravniki, ki sodelujejo pri mučenju, niso sadisti, kot lik v filmu Žaga. Večinoma so to karieristi, ki vedo, da kršijo pravila. Kot karieristi ne upoštevajo širših posledic svojih dejanj. Dr. Steven Miles meni, da morajo ZDA, njihova sodišča in zdravniška združenja in organizacije, ki izdajajo licence, kaznovati zdravnike, ki sodelujejo pri mučenju. Obsodbe, grajanje in odvzem licence zdravnikom, ki sodelujejo pri mučenju, ni nemogoče. ZDA dejansko na tem področju zaostajajo za drugimi državami.

Kako lahko ameriška zdravniška skupnost mirno spi, če so zdravniška združenja in sodišča po svetu že pred desetletji obsodila na zaporno kazen ali odvzela licence zdravnikom, ki so sodelovali pri mučenju? »Ob tem pa ZDA kot domovina Ženevske konvencije in svetilnik človekovih pravic dovoljujejo svojim zdravnikom in psihologom, ki sodelujejo pri mučenju, da so na svobodi, da lahko nadaljujejo z delom ali se celo pojavljajo v TV novicah,« opozarja dr. Miles.

V nekaterih državah se odzove civilna družba, če sodišča in zdravniška združenja ukrepajo prepočasi. Mestni sveti so nekatere zdravnike razglasili za nezaželene osebe. Bolnišnice in klinike so jim odvzele privilegije, zdravniška združenja priznanja. Druge skupine obsojajo zdravnike, ki sodelujejo pri mučenju, in sicer tako, da imenujejo njihove žrtve in njihove fotografije objavljajo na spletu, lepijo plakate na vrata uradov in domov spornih zdravnikov.

V ZDA pa so združenja, ki izdajajo licence, obravnavala nekaj primerov iz tako imenovane vojne proti terorizmu in njihova dejanja opravičevala z vojaškimi ukazi. Ameriško zdravniško združenje je spomnilo na svoj kodeks in opozorilo zdravnike na njihove etične dolžnosti, nasprotuje pa kaznovanju in preiskavam neodvisne zdravniške komisije. Največ, kar je naredilo, je, da je zaprosilo obrambno ministrstvo, naj preiskavo uvede samo. Zato je za ameriške zdravnike mučenje s polivanjem vode le še en plačan delovni dan s pokojnino in brez odgovornosti.