Senzorialna poezija Daneta Zajca

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo 23. decembra ob 20.30 premierno uprizorili senzorialno poezijo Daneta Zajca Gotska okna (Suhi šelest greha v vonju molitev). Gre za ciklus osmih pesmi iz zbirke Jezik iz zemlje Daneta Zajca, ki bodo tokrat prvič uprizorjena v obliki dramskega dialoga. Uprizoritev, ki je nastala v koprodukciji z Zavodom Senzorium in AGRFT, je režirala Barbara Pia Jenič.

Po besedah dramaturginje Alenke Klabus Vesel "so v omenjeni zbirki vidni prvi poskusi pesnjenja na večosebni ravni, kar pomeni prvi premik od poezije k dramatiki. V njej ni več le prvoosebnega pripovedovalca, ampak sta tu še drugoosebni ti in tretjeosebni glas, ki pa le opazuje dogajanje." Če je beseda zvok ali podoba misli, je poezija glasba duše, Gotska okna pa metafizični jezik, igra (pre)moči med dvema, preigravanje čutnih, sanjskih, domišljijskih podob, iluzija bivanja na vzporedni, metafizični ravni, njun skrivni svet in ljubezensko zatočišče. Besede Daneta Zajca odzvanjajo kot skrivni zakodirani jezik dveh ljubimcev, s katerim si mažeta oči v svojih predigrah. Sladkost besede včasih zaskeli kot sol na odprti rani, včasih pa polno zadrhti v upanje nedorečenega.

"V predstavi se soočamo s silami nezavednega: kako nezavedno filtrira naše zaznave, kako vstopa v odnose in kako ruši ali postavlja mostove znotraj nas in med nami. Beseda je orodje in orožje. Tišine so besede brez črk. Kam gravitira srce, um in kam telo? Kako daleč bosta šla? Kako daleč si upamo mi?," je zapisala avtorica koncepta in režiserka Barbara Pia Jenič.

Poetika vonjev je eno izmed orodij senzorialne gledališke prakse, ki postaja zelo močan trend v umetnosti nasploh. V Sloveniji se s poetiko vonjev ukvarja Zavod Senzorium v svojih interaktivnih predstavah. Vonji so močni detonatorji spomina in nezavednega, posameznika se dotaknejo na globlji, intimni in osebni ravni. Senzoriumov pristop uvajanja vonjev na oder je novost, s katero senzorialna gledališka poetika oplaja klasično odrsko uprizoritev.

V predstavi nastopata Patrizia Jurinčič in Primož Vrhovec, dramaturginja uprizoritve je Alenka Klabus Vesel, scenografka Tina Mohorovič, kostumograf Andrej Vrhovnik, avtor zvočne podobe Peter Penko, svetovalec za govor Tomaž Gubenšek in oblikovalec svetlobe David Orešič.