Moška znanost

Ljubljanska univerza je prostor legitimne neenakosti, kjer se ljudje diferencirajo glede na znanje, je prepričan rektor dr. Ivan Svetlik. Ko je to 2. decembra povedal na okrogli mizi v okviru Svobodne univerze, ga je Ivan Kukljan iz društva Iskra izzval, ali je kakovost dela razlog za to, da je rednih profesoric tako malo. Svetlik je odgovoril, da je napredovanje na univerzi odvisno od objav. Po njegovem imajo znanstvenice manj takšnih rezultatov, ker »so morda socializirane v svet tako, da imajo manj ambicij,« in dodal, da ženske »seveda delijo svoje moči za marsikaj drugega, za to, da to slovensko družino vzdržujejo ali ne vem še kaj«. »Žal je ta svet tako urejen. To ne pomeni, da smo s tem zadovoljni, a dvomim, da prihaja do sistematičnega zatiranja ene skupine znotraj univerze.«

Znanost v Sloveniji ni nič manj patriarhalna kot družba. »Znanstvena sfera je zaprt prostor, kjer odločajo ozki lobiji,« trdi dr. Mirjana Ule, ena od treh urednic zbornika Ženske v znanosti, ženske za znanost. Znanstvenice se ne pritožujejo, da ne bi zmogle usklajevati družinskega in poklicnega življenja. Občutijo pa diskriminacijo na delovnem mestu, če imajo družino. »Same izjavljajo, da ne vidijo ovir zunaj znanstvene institucije, ampak da imajo znotraj nje slabše možnosti kot moški.« Znanstvenice v primerjavi s kolegi dobijo manj pomoči pri urejanju administrativnih zadev, redkeje dobijo sredstva za udeležbo na mednarodnih konferencah, sredstva za prevode prispevkov … »Pridejo do doktorata, a se ustavi pri dostopu do prestižnejšega, varnejšega in bolje plačanega dela,« trdi Mirjana Ule. »Moški lobiji in moška znanstvena omrežja so tako močni, da žensk preprosto ne vidijo.«

»Marsikdo meni, da bi bila težava rešena, če bi se znale ženske v tem okolju moških klanov omrežiti,« pravi sourednica zbornika dr. Renata Šribar. »Ne strinjam se s tem mnenjem. Ta omrežja je treba sesuti.«

Svetlikovo gledanje na to vprašanje ni edinstveno. Maja je predsednik SAZU dr. Tadej Bajt kot razlog, da je med 97 člani akademije le pet žensk, navedel: »Diplomirane dame, kadar pridejo iz drugih krajev, nerade ostajajo v Ljubljani. V Ljubljani pa je nekako treba ostati, da lahko delaš to kariero … ampak one se rade vračajo v svoje okolje.« Po številnih kritikah je prebral zbornik o ženskah v znanosti. »Zdaj stalno sodeluje z nami. Ima željo, da se nauči,« pravi Renata Šribar.