Ksenija Baraga, ustvarjalka pletenin

Je tekstilna umetnica in slikarka, ki svoj likovni talent že več kot trideset let preliva v najrazličnejše izdelke iz tekstila, med drugim tudi v šale in pokrivala, v katerih spleta zgodbe, tke podobe trenutka ter vanje vtiskuje oblike iz narave ali abstraktnega. S svojimi deli, s katerimi navdušuje, je sodelovala že na številnih domačih in mednarodnih razstavah unikatnega oblikovanja.

V prvi polovici njenega umetniškega ustvarjanja so jo zaznamovale unikatne serije ekstravagantnih tekstilnih objektov. Že takratni obleke in klobuki, ki so bili nosljivi, a so obenem delovali kot skulpture, so, tako kot domala vsi njeni kosi, pripovedovali zgodbe, tudi povsem intimne. Te vedno naniza s pomočjo igrivega plesa zank, inovativnega prepletanja tekstilnih niti, raznovrstnih žic, celo laksa in slame, ki jih vpleta in vozla ter s tem ustvarja čustveno nabite vibrirajoče forme v gibanju, ki še prav posebej zaživijo v igri s svetlobo.

Takšna je tudi največja pletenina, kar jih je naredila doslej. V višino meri več kot tri in v širino kar širi metre, gre pa za ogromno prosojno tapiserijo, ki v sožitju s svetlobo preoblikuje prostor. Ročno ustvarjena organska forma pokriva celotno steno sobe, z okni vred. Pred štiriindvajsetimi leti jo je naredila po naročilu. Unikatna tkanina, ki jo je iz več središč hkrati po kosih pletla in kvačkala v različne smeri ter nato spajala, je terjala več kot pol leta dela. In lahko bi rekli, da je nekakšna abeceda njenih zank in vozlov, saj izdaja njen avtorski rokopis, pa tudi njeno umetniško senzibilnost.

Razvila jo je že zelo zgodaj. Logika niti ji je namreč prirojena. Kljub temu da je nihče ni učil pletenja, je v pleteninah ob opazovanju mame pletilje že od nekdaj videla vzorce in risbe, pa tudi, da bi se dalo marsikaj izpeljati drugače kot zapoveduje tradicija. Nič čudnega torej, da se najraje izraža svobodno, improvizira, krši pravila, in najsrečnejša je, ko pri tem preseneti celo samo sebe.

Unikatna volnena pokrivala z ročno dodelavo, unikatne rokavice in šale plete in spleta pod blagovno znamko Baragaga. Skoraj skozi vse leto z rokami in na pletilnem stroju ustvarja pletenine z domiselnimi vzorci in barvnimi kombinacijami. Vzamejo ji ogromno časa. Za izdelavo ene ročno izdelane kape potrebuje od šest do osem ur, tudi zato razmišlja, da bi opustila ročno manufakturo. Odkar je na tržišču ogromno cenovno dostopnih izdelkov, se takšna izdelava žal ne izplača več.

Poleg tega je tehnologija zelo napredovala, zato je ustvarjanje industrijskih pletenin toliko večji izziv. Svoje slike najprej pretvarja v piksle, stroj pa jih nato prevede v zanke. En piksel, ena zanka, vse do končnega umetniškega izdelka. In to ne kakšnega muhastega, modno trendovskega, ustvarja večne tekstilne umetnine za ljudi z različnimi »afinitetami«.

Na mehkih slikarskih površinah, iz katerih potem nastajajo šali in turbani, združuje svojo ljubezen do risbe, vzorcev, barv, struktur, niti in pletenja. V seriji Baraga nastajajo vzorci, za katere navdih najde v naravi. Slovenske tradicionalne motive na sodoben način pa oživlja s serijo Ethnique. Na šalih, ki jih hranijo tudi v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja, lahko najdemo denimo sodobne različice čipk in nageljnov ... Pri kolekciji Happy End sodeluje tudi z drugimi umetniki. Tu najdemo likovne motive slikarja Silvestra Plotajsa Sicoeja, njene hčerke, oblikovalke in ilustratorke Ane Baraga, ter življenjskega sopotnika, oblikovalca Radovana Jenka. Ob nedavni razstavi v zagrebški galeriji Ulupuh je k sodelovanju povabila še tamkajšnja slikarja Baneta Milenkovića in Lidijo Šeler.

Visokokakovostna kolekcija nenehno raste. Želi pa si jo tudi še bolj povezati v celoto, zato oblikuje tudi lične črno-bele škatle, potiskanimi z različnimi motivi, v katerih lahko kupimo njene »umetnine«.

Presenetljivo je prav produktno oblikovanje tisto, ki jo zdaj najbolj žene naprej. V prihodnje se želi lotiti še brisač in nogavic, predvsem v povezovanju z večjimi slovenskimi proizvajalci. Pri tem pa upa, da bodo njeni kosi iz naravnih materialov lahko še naprej nastajali pri nas. Vendar ne zgolj za naše tržišče. Že zdaj njene kose lahko najdemo denimo v Londonu, Berlinu, Varšavi in Zagrebu. Možnost večjega preboja na druge trge vidi tudi v povezovanju z domačimi ustvarjalci. Tako kot sama se tudi drugi spopadajo z vse večjimi birokratskimi ovirami, ki jim jih nalaga država, s tem pa jim krade čas, ki bi ga lahko izkoristili za kreativno udejanjanje ...

Morda si ga s skupnimi močmi lahko vzamejo nazaj.