Božanski svetovi Salvadorja Dalija

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je še do 1. marca na ogled razstava več kot 200 grafičnih del in reprodukcij skulptur Salvadorja Dalija, znamenitega nadrealističnega slikarja 20. stoletja, ki je slovel tako po svoji umetniški moči kot tudi po ekscentričnosti.

Salvador Dali (1904-1989) je med klasiki moderne umetnosti prav gotovo tisto ime, ki ga pozna najširši krog občinstva, saj takorekoč pooseblja nadrealizem na likovnem področju. Formalno je skupini nadrealistov, zbranih okrog Andréja Bretona, pripadal med leti 1929 in 1938, toda predstavni svet njegovih upodobitev je ostal ves čas navezan na teme in motive, ki razmerja med predmeti in pojavi umeščajo v območje sanj, nočnih mor in drugih nezavednih vzgibov onstran racionalnega dojemanja resničnosti.

Dalijeva nebrzdana domišljija namreč s tem, da navadne, vsakdanje stvari iz izkustvenega sveta spreminja v nenavadne, v igro metamorfoz in paradoksnih kombinacij, spodnaša ustaljene predstave o tem, kaj naj bi bilo resnično in splošno preverljivo ter vzpostavlja nize vzporednih resničnosti, ki se porajajo v polju subjektivnega in kolektivnega nezavednega, kakršnega razkriva govorica simbolov in arhetipov.

V njegovem obsežnem opusu–slikarskem, oblikovalskem in kiparskem–predstavlja grafika tisto področje njegovega ustvarjanja, ki je njegovo umetnost najbolj približala širšemu krogu javnosti. Grafični opus, ki obsega več kot 1700 del, je ustvarjen v različnih grafičnih tehnikah: jedkanici, gravuri, lesorezu, litografiji in mešani tehniki. Pomemben del njegovega opusa sestavljajo upodobitve, navdihnjene z literarnimi predlogami. V večini teh primerov seveda ne gre za ilustracije izbranih besedil, temveč najpogosteje za interpretacije, ki pripovedne elemente pojmujejo kot izhodišče likovne nadgradnje, kompozicijskih bravur in dokaj arbitrarnih barvnih kombinacij. Razpon tekstov, ki so pritegnili njegovo pozornost, je zelo širok, saj sega od biblije prek klasikov starejše in moderne književnosti do manj znanih (ali vsaj v današnjem času že nekolikanj pozabljenih oziroma prezrtih) piscev.

V nizu tematskih ciklov izstopajo: 12 znamenj zodiaka (1967), Tauromachia (1968), Dalijevski konji (1983), Salomonova Visoka pesem (1971) in 12 Izraelovih plemen (1972). Umetnik je motive iz besedil največkrat upodobil v tehniki gvaša, potem pa so jih posebej usposobljeni mojstri pripravili za natis v različnih grafičnih ali tiskarskih tehnikah. Ob tem velja opozoriti na dejstvo, da so se nekateri tiski sočasno ali z nekajletnim zamikom pojavljali v različnih izdajah in nakladah, od ekskluzivnih, strogo omejenih do popularnih, razmeroma visokih, in da je temu prilagojena tudi tržna cena tako posameznih listov kot celotnih edicij.