Politična odločitev

Ustavno sodišče je leta 2001 sklenilo, da je odločitev o višini sredstev, ki jih država nameni za zasebne šole, v pristojnosti države. Po tej poti, torej politični, je potem želel takratni premier Janez Janša delež, ki ga država nameni zasebnim šolam za material in plače učiteljev, povečati s 85 na sto odstotkov. Zaradi grožnje referenduma je predlog umaknil. Ustavno sodišče je sedaj, torej konec lanskega leta o tem vprašanju odločalo znova. Na pobudo Zavoda svetega Stanislava, ki ima v lasti Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, in dveh parov staršev otrok, ki obiskujejo to šolo in plačujejo 60 evrov šolnine na mesec. Sodniki so sedaj v drugo razsodili drugače kot leta 2001.

V odločbi piše, da spremembo, s katero Janši ni uspelo, zapoveduje že ustava. V 57. členu namreč piše, da je osnovnošolsko izobraževanje »obvezno in se financira iz javnih sredstev«. Iz tega je ustavno sodišče izpeljalo, da ustava »učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt«.

Pisci slovenske ustave so pred desetletji, pri nastajanju ustave razpravljali, ali naj vanjo zapišejo, da je osnovnošolsko izobraževanje brezplačno. Odločili so se, da tega ne bodo storili. Kot vedo vsi starši osnovnošolskih otrok, osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji ni brezplačno. Veliko stroškov je neizogibnih.

Dokler so sredstva države omejena, si ta lahko prizadeva za čim boljše razmerje med denarjem, ki ga nameni za šole, in kakovostjo dela v njih. Če se Slovenija primerja z drugimi državami, je pri tem uspešna. Hkrati se je država odločila, da bo omogočala zasebno šolstvo, namenjeno otrokom staršev s posebnimi željami. To država dela tako, da podeli njihovim programom javno veljavnost in da v 85 odstotkih financira njihovo učiteljsko osebje in materialne stroške.

V številnih državah poteka razprava, koliko naj država spodbuja zasebne šole. Po več letih, ko država veliko jemlje javnim šolam, bi bili verjetno bliže odgovoru, naj zasebnim šolam nameni manj denarja.

Večina na ustavnem sodišču se s tem ne strinja. Kot je v ločenem pritrdilnem mnenju pojasnil Jan Zobec, je ključna posameznikova svoboda, da izbere, v kateri šoli, javni ali zasebni, se bo izobraževal. Zakonodajalec naj ne bi smel izbrati namesto njega in ga, četudi samo posredno, siliti k vpisu v javno šolo. Utemeljitve, da več denarja za zasebne šole pomeni manj denarja za javne, Zobec ne sprejema. Če je denarja premalo, naj država javne šole prepusti zasebnikom, to bo zanjo ceneje. Tudi po zadnji odločitvi ustavnega sodišča bodo namreč zasebne šole morale stroške investicij kriti same.

Zobčevo stališče je izrazito neoliberalno. Iz njega sledi, da bi morali opustiti financiranje šol in uvesti vavčerje, ki bi staršem omogočili še večjo svobodo izbire, je prepričan dr. Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta. Zamisel o vavčerjih je vztrajno širil Milton Friedman, eden najbolj znanih neoliberalnih mislecev. Svoboda izbire naj bi povečevala konkurenčnost med šolami na trgu izobraževalnih storitev, ta pa naj bi zagotavljala večjo kakovost. V široki razpravi bi bile te utemeljitve hitro ovržene, a zdaj je ustavno sodišče odločilo, da bi bila taka razprava neustavna, saj naj bi višino financiranja zasebnih šol narekovala že ustava. Marsikdo je prepričan, da to ni res. Ljudje, ki mislijo tako, imajo še vedno možnost, da se zavzamejo za spremembo ustave. Tako, da se v njej jasno zapiše, da ima država zgolj obveznost financiranja javnih osnovnih šol.

»Če bo zdajšnja razlaga ustave postala prevladujoča, bo to vodilo v korenite spremembe šolstva v Sloveniji,« opozarja Kodelja.