Klemen Košak

 |  Mladina 2  |  Politika

Spomenik NOB in jaslice

Provokacija ali korak k spravi?

Jaslice in partizanski spomenik – skupaj v Idriji

Jaslice in partizanski spomenik – skupaj v Idriji
© Vaščan

Na glavnem trgu v Spodnji Idriji stoji spomenik padlim v NOB in žrtvam vojnega nasilja, kamnit stolp, na katerem piše: »Vse, kar ste imeli, ste nam darovali, ko ste za nas v krvi obležali, da pravice žarki bi nam zasijali.« Gre za spominski park.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 2  |  Politika

Jaslice in partizanski spomenik – skupaj v Idriji

Jaslice in partizanski spomenik – skupaj v Idriji
© Vaščan

Na glavnem trgu v Spodnji Idriji stoji spomenik padlim v NOB in žrtvam vojnega nasilja, kamnit stolp, na katerem piše: »Vse, kar ste imeli, ste nam darovali, ko ste za nas v krvi obležali, da pravice žarki bi nam zasijali.« Gre za spominski park.

Letos so med božičnimi prazniki ob spomeniku postavili jaslice. Trg je v lasti občine Idrija, a ta se ni izrekala o tem, ali se tam jaslice lahko postavijo, saj za to ni dobila vloge. Če bi bila vprašana, bi postavitev dovolila, saj jaslice niso žalile ali podcenjevale pomena spomenika, nam je pojasnila direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planinc. Dodala je, da je jaslice postavila župnija Spodnja Idrija z ustnim privoljenjem predsednika krajevne skupnosti in predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Idrija-Cerkno.

Je bilo res tako? Župnik Miro Marinič z nami ni želel govoriti. Predsednik združenja borcev Gabrijel Kašca je rekel, da je govoril s predstavnikom krajevne skupnosti, predsednik krajevne skupnosti Ivan Jereb pa, da nihče iz skupnosti ni govoril s Kašco, je pa Jereb govoril s predstavnico cerkvenega sveta. Ta naj bi mu bila zagotovila, da se je Kašca strinjal s postavitvijo jaslic, zato je privolil tudi Jereb.

Neskladnosti v pojasnilih kažejo, da gre za občutljivo zadevo. Nekatere krajane je namreč postavitev jaslic ob spomeniku NOB zmotila.

Mojca Remškar Planinc iz idrijske občine je prepričana, da so »tisti, ki so postavili jaslice, želeli narediti nekaj dobrega za prebivalce Spodnje Idrije in da njihov namen ni bil ustvarjanje nesoglasij«. Pred povzročanjem nesoglasij svari tudi Kašca in poziva: »Iščimo stvari, ki nas združujejo.«

Častni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB dr. Janez Stanovnik prav tako meni, da se take stvari ne smejo uporabljati za razpihovanje sovraštva. »Če nekoga religiozna prepričanja vodijo, da postavi jaslice, ga pri tem ne smemo ovirati,« pravi. Hkrati pa je devetdesetletnik pripomnil, da je šel januarja lani položit tri rdeče vrtnice h grobišču na Lajšah pri Cerknem, kjer so partizani ustrelili 15 domačinov. »Jaz sem svojo pietetno nalogo opravil.«

Je postavitev jaslic torej provokacija ali spravno dejanje? Odvisno od pogleda, a veliko pove samo dejstvo, da je bil pred časom posebej tlakovan prostor okoli cerkve, tudi s pomočjo občine. Lani so jaslice stale tam. Zakaj jih je bilo torej tokrat potrebno postaviti v neposredno bližino spomenika in sredi pietetnega partizanskega spominskega parka? Sicer pa poznamo tudi posebne, partizanske jaslice. Namesto hlevčka je požgana hiša, mati z otrokom beži, trije partizani pa so sveti Trije kralji. Takšnih jaslic v Idriji ni bilo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Maca Jogan, Ljubljana

    Spomenik NOB in jaslice

    V podnaslovu tega prispevka (objavljenega v Mladini 9. januarja 2015) je vprašanje: »Provokacija ali korak k spravi?« Vprašanje je vsekakor zelo pereče, ne le v Spodnji Idriji, temveč v vsej Sloveniji. Avtor (K. Košak) je dal dovolj podlage, da lahko iščemo odgovor še naprej in upoštevajoč širše družbene okoliščine. Več