Mahnjeni na les

Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozd pokriva več kot polovico našega ozemlja in zaradi te naravne danosti je bila lesna industrija dolgo ena naših najpomembnejših industrijskih panog. Bila je celo nekakšna »lokomotiva razvoja«.

Potem se je vse to postavilo na glavo in danes je naša lesnopredelovalna panoga v najslabšem stanju od osamosvojitve. Nekoč smo po vsem svetu izvažali lesene izdelke, zadnje desetletje izvažamo predvsem hlodovino, in sicer v Avstrijo in Italijo, kjer imajo žage in sušilnice. In čeprav imamo še vedno ogromno gozdov, smo priča tudi nedoumljivemu fenomenu – kakovosten slovenski les je doma težko dobiti.

Vse to je za mlade domače oblikovalce, ki želijo ustvarjati iz lesa, velik izziv. A kljub temu so mnogi, ki so se odločili svoje avtorske zamisli v tridimenzionalno obliko pretapljati v lesu, v zadnjem času opozorili nase. Na trgu najdemo denimo lesena očala več različnih domačih proizvajalcev. Nekateri so se lotili lesenih didaktičnih igrač, podatkovnih ključev in oprimkov, naravnih zobnih ščetk iz lesa in celo lesenih dildov. Kar nekaj jih ustvarja tudi rolke in longboarde. Na tem področju je v zadnjem času prepoznaven Žiga Komperšek (Murksli), iz domačega bukovega lesa pa nastajajo tudi pod blagovno znamko Dimension Two.

Eden zanimivejših lesenih izdelkov izpod rok mladih slovenskih oblikovalcev so v zadnjem času tudi pametne klopi podjetja Aklih, katerega ustanovitelji so Domen Gregorič, Jan Ravbar in Grega Logar. Njihovi izdelki, ki ponujajo možnost polnjenja telefona in brezžično povezavo ter ob dotiku spremenijo barvo, so na letošnjem sejmu pohištva v Ljubljani osupnili tudi mednarodno komisijo. Zanimanje zanje zdaj prihaja z vseh strani – s postajališč za avtodome, iz kampov, z občin, iz nakupovalnih središč. Pa tudi tržnikov, ki v Aklihovi urbani opremi z integrirano brezžično povezavo vidijo možnost za oglaševanje. »Glede na to, da imamo v konceptualni obliki še veliko naprednih elementov urbane opreme, se želimo v prihodnje povezati s podjetjem, ki deluje na področju elektronike,« razkriva Gregorič.

Množica inovativnih izdelkov iz lesa priča, da mladim domačim oblikovalcem res ne manjka zanimivih idej za ustvarjanje iz tega naravnega materiala. So pa razmere na trgu zaposlovanja v zadnjih letih številne med njimi prisilile, da so opustili misel na iskanje zaposlitve, ker teh preprosto ni več, in so si začeli namesto tega sami ustvarjati delo. Iz sveta delojemalcev so tako stopili v svet tistih, ki delo ustvarjajo. Podvig ni enostaven, zato je vse več takih, ki z lesenimi izdelki iščejo pozornost in sredstva za zagon proizvodnje tudi na platformah za množično financiranje. Nekateri so pri tem izjemno uspešni, nekateri ne.

Lesena očala, rolke in longboardi, leseni podatkovni ključi, naravne zobne ščetke, dildi – našim mladim oblikovalcem res ne manjka navdiha za ustvarjanje iz lesa.

Med zgodbe o uspehu se nedvomno uvršča tista domačega industrijskega oblikovalca Elvisa Halilovića, ki je globalno občinstvo prepričal s svojimi preprostimi lesenimi fotoaparati ONDU. Lani poleti je na Kickstarterju zbral kar 109 tisoč dolarjev in tako krepko presegel prvotno zastavljen cilj zbrati 10 tisoč dolarjev. Ob zaključku kampanje ga je namesto 300 čakalo več kot 1400 naročil. To pa mu je povzročilo tudi nekaj preglavic. Z nekajmesečno zamudo mu je v skromno opremljeni domači delavnici ob pomoči prijateljev vendarle uspelo poslati izdelke vsem podpornikom.

Danes bi se svetlolasi sedemindvajsetletnik, ki fotoaparate ponuja prek spleta in v trgovinah ter jih največ proda v Nemčijo, Anglijo in Ameriko, stvari lotil drugače. Pravi, da bi že prej našel podizvajalca, ki ima potrebno opremo in znanje. Ta je zdaj še toliko pomembnejši, saj se je v zadnjem mesecu njegova vse bolj uveljavljena blagovna znamka povezala z znanim podjetjem Lomography, ki je postalo ekskluzivni distributer njegovih fotoaparatov po vsem svetu, ob tem pa naj bi skrbelo tudi za celotno prodajno logistiko in marketing.

Na Kickstarterju se sicer trenutno za naklonjenost globalnega občinstva borita dve slovenski kampanji, ki temeljita na izdelkih iz lesa. Tridesetdnevni kampanji obeh se te dni sicer že iztekata, je pa pomenljivo, da sta oba izdelka pritegnila osebje Kickstarterja, saj ju je to izpostavilo v uredniškem izboru najzanimivejših aktualnih projektov na tej platformi.

Gašperju Premožetu, članu skupine oblikovalcev Rompom in soustanovitelju oblikovalske skupnosti PopUp Dom, ki je z občasnimi razstavami poskrbela, da na enem mestu spoznavamo nove generacije oblikovalcev, je v le dveh dnevih kampanje uspelo zbrati dovolj podpore za proizvodnjo lesenega jajca ZenEgg. Njegovo ročno izdelano jajce je nekakšen meditacijski pripomoček, masažni predmet in opomnik, da si moramo v stresnem dnevu vzeti tudi čas zase. »Ko sem bil pod stresom, ujet pred računalniškim zaslonom, sem popolnoma spregledal dejstvo, da z mislimi nisem pri stvari,« mladi oblikovalec pojasnjuje, zakaj se je lotil pomirjujočega izdelka jajčaste oblike. Povratne informacije kažejo, da je veliko ljudi začutilo njegovo sporočilo, saj je doslej zbral že okoli 109 tisoč dolarjev ali skoraj 5000 odstotkov želenih sredstev.

Z ročno izdelanimi kolesi iz lesa najvišje kakovosti pa se za naročila bori tudi skupina mladih inovatorjev, ki so več kot leto dni posvetili raziskovanju in razvoju lesenih mestnih koles Tratar. Nekaj dni pred iztekom kampanje jim je tudi uspelo zbrati želena sredstva. To ni edino leseno kolo, izdelano v Sloveniji. Za izdelavo svojega mestnega kolesa iz lesa, ki ni le lep oblikovalski kos, ampak tudi udobno prevozno sredstvo, se je odločil tudi inovator na področju lesa Iztok Mohorič. Tako kot kolesa Tratar je tudi njegov Woodster izdelek višjega cenovnega razreda, zato z njim cilja predvsem na tujino.

Neuspešno, pa vendar z izjemnim izdelkom, je tik pred zaključkom leta sredstva prek Kickstarterja zbiral tudi industrijski oblikovalec Luka Pirnat, ki je želel zagnati proizvodnjo male in inovativne rotacijske police 360 shelf. Od želenih 15 tisoč dolarjev mu je uspelo zbrati le 6609 dolarjev. Police mu v preteklosti ni uspelo prodati kakšnemu večjemu proizvajalcu, kar je bil eden od poglavitnih razlogov, da se je odločil za nastop kampanje na Kickstarterju. Ta je bila zanj predvsem marketinško orodje, s katerim je želel opozorili na svoj izdelek ter tako pridobiti prepoznavnost in kakšno novo naročilo.

Prav vsi od naših sogovornikov se zavedajo, da je les material z močno identiteto. Tudi primorski oblikovalci Andrej Koruza, Martin Šoštarič in Matej Rodela, ki v koprski mizarski delavnici dobro leto in pol ustvarjajo pod imenom Tok Tok. Pri svojem delu prisegajo na naravno, preprosto in lokalno. Med njihovimi ličnimi proizvodi iz lesa gre tako omeniti predvsem zvočnik za enega najpopularnejših telefonov, imenovan Trobla. Kljub številnim pohvalam in zanimanju zanj pravijo, da še niso ugotovili, kako »lajke« pretvoriti v nakupe. »Morda se nam bo to posrečilo, ko bomo šli na platformo za množično financiranje. O tem namreč razmišljamo s Troblo,« pravi Rodela, ki priznava, da ta trenutek vse, kar zaslužijo, vložijo v razvoj ali pa porabijo za pokrivanje stroškov, med katere stroški dela velikokrat žal niso vključeni.

Številne uspešne kampanje na platformah za množično financiranje kažejo, da interes za izdelke iz slovenskega lesa in rešitve slovenskih oblikovalcev obstaja in da ta praviloma sega tudi prek naših meja. Arhitektka Lenka Kavčič iz zavoda za prostorsko inovativnost Afront v tem vidi primere dobre prakse in morda tudi začetke ponovnega oživljanja lesnopredelovalne panoge. A pot do tja je še dolga. Za začetek bi morali tisti deli panoge, ki še živijo, miselnost o hitrih kapitalskih dobičkih zamenjati za delo, ki bo temeljilo na načelih skupne ekonomske in družbene blaginje.

Je pa spodbudno, da se mladi oblikovalci spet vse bolj odločajo za izkoriščanje surovine, ki jo imamo pri nas resnično v enormnih količinah. Pa čeprav njihovi izdelki za zdaj nastajajo v majhnih serijah.