Grške volitve niso edini dejavnik nestabilnosti v Evropi

Leto 2015 se je začelo s pretresom na finančnih trgih, kar je posledica poglabljanja krize, vse večjih geopolitičnih napetosti in povečevanja politične nestabilnosti v tako rekoč vseh državah. Kopičenje problemov v globalnem finančnem sistemu se najbolj neposredno odraža na borzi Wall Street v New Yorku. Za ameriške trge kapitala je bil začetek leta najslabši po letu 2008, v katerem je septembra propadla velebanka Lehman Brothers. Na padce borznih indeksov je najbolj neposredno vplival padec cen nafte, ki se je od junija lani znižala za več kot 50 odstotkov na World Socialist Web Site piše Nick Beams.

Kolumnist Financial Timesa John Plender opozarja, da je svet plen vse večjega problema pomanjkanja povpraševanja, kar vodi do deflacije, rast v ZDA pa je prepočasna, da bi lahko zagotovila osnovo za globalno rast. To je strahoten svet, v katerem lahko geopolitično tveganje, konkurenčno razvrednotenje in protekcionistični pritiski prinesejo spust v neobvladljivo deflacijo.

Območje evra je na robu tretje recesije od začetka finančne krize leta 2008, tudi deflacijski pritiski so vse večji. Finančni trgi pa zdaj čakajo, kaj bo 22. januarja odločila Evropska centralna banka (ECB) in upajo, da se bo odločila začeti program nakupa državnih obveznic. Toda večina od 32 ekonomistov, ki so jih pri Finacial Timesu vprašali za mnenje, je prepričanih, da to ne bo zdravilo za oživitev gospodarstva v območju evra.

Ob izbruhu finančne krize leta 2008 je Kitajska zagotovila spodbudo za globalno rast, ker je vlada sprejela velik investicijski program in zagotovila dodatne kredite. Zdaj Kitajski prvič po recesiji leta 2009 grozi, da ji bo rast padla pod sedem odstotkov BDP, kar je mejna vrednost, da podjetja niso prisiljena zaradi pomanjkanja poslov odpuščati zaposlene. Po nekaterih informacijah kitajska vlada razmišlja o novem programu za spodbujanje gospodarske rasti, toda če se bo zanj odločila, bo povečala skrbi zaradi vse večje zadolženosti države.

V Grčiji ankete kažejo, da utegne na predčasnih volitvah 25. januarja zmagati koalicija levičarskih strank Siriza. Če bo res zmagala in bo Grčija res izstopila iz območja evra, nihče ne ve, kakšne bi bile posledice. Nick Beams opozarja, da grške volitve niso edini dejavnik nestabilnosti v Evropi, ki bi lahko privedel do razpada območja evra. Ta razpad bi povzročil velike politične spremembe, kajti temelj evropskega povezovanja vse od začetkov v 50. letih prejšnjega stoletja nikoli ni bilo gospodarstvo, ampak preprečitev napetosti med silami, kakršni so privedli do obeh svetovnih vojn. Takšne napetosti je spet mogoče zaznati.

Grškim volitvam bodo letos sledile še volitve v Španiji in na Portugalskem, kjer vladi na zahtevo EU prav tako izvajata ostre varčevalne ukrepe. V povezavi s tem dopisnik Financial Timesa Gideon Rachman opozarja na izgubo zaupanja v moč treh orodij, s katerimi je bil vzpostavljen nov red po vojni. To so trgi, demokracija in moč ZDA.

Vera v svobodne trge je bila izgubljena z izbruhom krize leta 2008 in z veliko recesijo, ki ji je sledila. Medtem ko so ZDA pokazale, da zmorejo strmoglavljati režime, ki niso po njihovi volji, niso zmogle zagotoviti stabilnosti. Rachman opozarja, da je enako zaskrbljujoča izguba vere v sposobnost uveljavljenih demokracij, da postavijo kompetentne vlade. V ZDA je zaupanje v kongres zelo nizko, v Evropi pa politični sistem očitno ni sposoben zagotoviti izvedbe reform ali rasti, zato vse več volivcev vidi rešitev v ekstremističnih strankah.