Prihajajo Bobri!
Festival, ki otroke že sedmič spoznava z umetnostjo in jih izobražuje o njej
Utrinek z lanskega festivala
© Marcandrea
Britanski pisatelj Philip Pullman je v enem izmed intervjujev dejal: »Otroci potrebujejo umetnost, glasbo in literaturo; morajo iti v umetniške galerije, muzeje in gledališča; morajo se učiti igrati inštrumente, igrati in plesati. Vse to potrebujejo tako močno, da bi jim morala zakonodaja o človekovih pravicah to tudi zagotavljati.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Utrinek z lanskega festivala
© Marcandrea
Britanski pisatelj Philip Pullman je v enem izmed intervjujev dejal: »Otroci potrebujejo umetnost, glasbo in literaturo; morajo iti v umetniške galerije, muzeje in gledališča; morajo se učiti igrati inštrumente, igrati in plesati. Vse to potrebujejo tako močno, da bi jim morala zakonodaja o človekovih pravicah to tudi zagotavljati.«
S tem se popolnoma strinjajo tudi v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer že sedmo leto pripravljajo festival Bobri, povsem edinstven v našem prostoru. Otrokom skuša skozi gledališče, film, glasbo in ples, v zadnjem času pa vedno bolj tudi z različnimi delavnicami, približati umetnost, ki nastaja v našem okolju. »Tako denimo gradijo občutek za estetiko in ustvarjalnost, poglabljajo znanja, besedni zaklad, skratka širijo obzorja,« pojasnjuje Tadeja Pungerčar, festivalska koordinatorica, ki meni, da je zelo dobro, da otrokom že v rani mladosti približamo kulturne vsebine, če želimo, da bodo po njih posegali tudi kot odrasli. Vsekakor se Bobri trudijo otrokom dati glas. Jim ponuditi prostor za izražanje, izmenjavo ter poglabljanje njihovih izkušenj in mnenj.
Njihovo najbolj zvesto občinstvo je staro od tri do osem let, posamezni dogodki pa so namenjeni tudi starejšim otrokom. Vedno več jih je, ki prihajajo z vseh koncev Slovenije, ne samo iz Ljubljane. Vsekakor si prizadevajo, da bi bile kakovostne kulturne vsebine vsaj enkrat na leto dostopne čim večjemu številu otrok. S pomočjo Mestne občine Ljubljana, ki festival v celoti financira, jim to nekako tudi uspeva – vse vsebine so namreč brezplačne in ta posebnost zaradi vse slabšega finančnega položaja vedno večjega dela prebivalstva postaja vse bolj dragocena.
Čeprav je festival brezplačen, se prireditev ni mogoče udeležiti brez vstopnic, ki so vsako leto na voljo še pred uradnim začetkom festivala. Izkušnje kažejo, da vstopnice sicer poidejo že prvi dan, ko ponje pride večina staršev. Letos pa bodo lahko ob prevzemu spoznali tudi predstavnike producentov, kar 62 jih sooblikuje program letošnjega festivala, in morda tako izvedeli tudi za prireditve, ki jih z otroci lahko obiščejo kasneje.
Pri spoznavanju s programom jim bo v pomoč tudi festivalski katalog, v katerem so organizatorji zbrali tudi informacije o pedagoškem gradivu za otroke, ki so ga pripravile različne institucije. Poleg izpostavljanja kakovostnih umetniških vsebin Bobri namreč velik pomen dajejo tudi predpripravi otrok na festivalske dogodke in kasnejšo refleksijo. Z dodatnim gradivom, povezanim s festivalskimi vsebinami, lahko namreč še otroci bolj poglobijo svoje znanje ter tako lažje izoblikujejo mnenje o videnem in doživetem.
Bobri torej iz leta v leto rastejo, a organizatorjem ne gre za številke. Predvsem si želijo, da bi bil program, ki ga ponujajo otrokom, čim bolj poglobljen. Večina tokratnih delavnic in dogodkov v muzejih, galerijah in knjižnicah bo tako posvečena arhitekturi in oblikovanju, ki so ju izbrali za letošnjo osrednjo temo. Med festivalskimi dejavnostmi pa bodo v ospredju tiste, pri katerih otroci ne bodo le pasivni opazovalci, temveč bodo dogodek tudi soustvarjali. S spodbujanjem k premisleku in sodelovanju bi jim radi dali občutek, da lahko (so)vplivajo na oblikovanje in urejanje prostora, v katerem živijo, in da je njihovo mnenje pomembno.
Na delavnicah bodo otroci med drugim spoznavali zapuščino arhitektov Plečnika in Vurnika, pa značilnosti srednjeveškega mesta in arhitekturo današnje Ljubljane. Na Ljudmili bodo stopili v korak s časom in se seznanili s tridimenzionalnimi tiskalniki, v TipoRenesansi bodo spoznali sodobne tiskarske tehnike. Letos se bodo prvič lahko srečali tudi s sodobno umetnostjo, obiskali bodo Muzej sodobne umetnosti Metelkova, si ogledali metelkovske umetniške ateljeje, svoj pečat pa s soustvarjanjem mozaika pustili tudi pred galerijo Alkatraz. Ustvarjali bodo lahko tudi iz reciklažnega materiala, z gibom, tipom in drugimi čutili bodo raziskovali prostor ter se sprehodili po zaodrjih in drugih skritih kotičkih umetniških institucij.
Festival se bo 24. januarja začel s predstavo Kekec Branka Potočana v Slovenskem mladinskem gledališču, takoj zatem pa bo poleg druženja na sporedu še arhitekturna delavnica, na kateri bodo bobru vsi skupaj zgradili hiško. Interaktivno pa bo tudi sklepno dejanje festivala, na kulturni praznik, 8. februarja, v Kinu Šiška, kjer bo prav poseben koncert, saj ga bodo nastopajoči skušali ustvariti skupaj z obiskovalci.
Glede na vse slišano že komaj čakamo naslednjo ponovitev festivala, medtem pa bodo otroci lahko ujeli še številne druge kakovostne kulturnoizobraževalne dogodke, ki jih pri nas res ne primanjkuje.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.