Hrepenenje ljudi in angelov

Na Mali sceni MGL bo danes, 16. januarja ob 20.00 premiera drame Ko je otrok bil otrok, sodobnega hrvaškega dramatika Ivorja Martinića, ki je nastala po motivih znamenitega filma Nebo nad Berlinom (1987) v režiji Wima Wendersa. V predstavi, ki jo je režirala Yulia Roschina, avtor sledi tematiki hrepenenja ljudi in angelov, vendar jo nadgrajuje in prilagaja novim razsežnostim sodobnega sveta.

Ko je otrok bil otrok je zgodba, ki govori o otroštvu, staranju, odhodu, sočutju, ljubezni in hrepenenju ter krhkosti in minljivosti človeškega življenja. Na odru je skupina igralcev, ki pripravlja gledališko predstavo, toda nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled, saj nas avtor ne prepušča odrski iluziji. Kakšno gledališče je to? Ali igralci igrajo igralce, ki igrajo svoje vloge, ali samo mislijo, da jih igrajo, v resnici pa je čakanje na nastop življenje sámo in smo to kar mi vsi, ki igramo sami sebe?

To so vprašanja, ki si jih zastavljamo, ko gledamo Marion, Damiela in Kasiela, Starejšo igralko, Starejšega igralca in Vnukinjo, kako se ves čas na nekaj pripravljajo in pričakujejo, da se bo nekaj zgodilo, pa se potem ne zgodi ali pa se je že zgodilo, ne da bi oni to sploh opazili. "Martinić z izjemno senzibilnostjo tke kot sanje rahlo čipko iz človekovih čustev, bolečine, stisk in hrepenenj, poigrava se z angeli, ki so, niso ali smo, ozira pa se tudi v zgodovino in se dotakne vprašanj širše družbene stvarnosti, problemov današnje Evrope in predvsem mladih v sodobnem času."

"Besedilo ne poskuša biti obnova filma Nebo nad Berlinom, ampak je Martinić napisal njegovo nadaljevanje, refleksijo, občutenje. Poigravamo se z odsotnostjo neba na vseh nivojih zavedanja. Odraz današnjega stanja, odsev tega trenutka tukaj in zdaj ter odmev prisotnih človeških duš. Predstava je zgodba o ljudeh, ki hrepenijo po tem, da bi uzrli nebo," pravi dramaturginja Staša Bračič.

V predstavi nastopajo: Iva Krajnc, Boris Ostan, Jožef Ropoša, Mirjam Korbar Žlajpah, Janez Starina in Doroteja Nadrah (AGRFT). Dramo je prevedla Alenka Klabus Vesel, za scenografijo in kostumografijo je poskrbela Vasilija Fišer, za glasbo Drago Ivanuša.