Zlo plenilskega kapitalizma je ustvarilo zlo terorizma

Bistvo terorističnega napada na satirični časopis Charile Hebdo ni napad na svobodo govora, ni radikalni islam. Ta napad ne predstavlja lažnega spopada civilizacij. Ta napad je znak vse večjih motenj. S svojo nihilistično jezo so udarili zapostavljeni, ki nimajo dostopa do virov za preživljanje, so oropani upanja, so strogo kontrolirani, jih privilegirani, ki živijo v blišču in brezbrižnosti industrijskega Zahoda, omalovažujejo in zasmehujejo. »Mi smo povzročili jezo razlaščenih. Zlo plenilskega kapitalizma in imperija je ustvarilo zlo terorizma,« piše Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges.

Namesto da bi razumeli izvor te jeze in jo poskušali omiliti, smo vzpostavili sofisticirane mehanizme varnosti in nadzora, sprejeli zakone, ki dovoljujejo ciljne usmrtitve in mučenje šibkih, pa kopičenje sodobne vojske in strojev za sodobno vojskovanje, katerega namen je vladanje svetu s silo. »Ne gre za pravico. Ne gre za vojno proti terorizmu. Ne gre za svobodo ali demokracijo. Ne gre za svobodo izražanja. Gre za noro pehanje privilegiranih, da bi preživeli na račun revnih. In revni to vedo,« opozarja Hedges.

Ker je kot dopisnik videl grozote v Gazi, Iraku, Jemnu, Alžiriji, Egiptu in Sudanu, pozna razmere v revnih predmestjih Pariza in Lyona, kjer živijo priseljenci, lahko razume brata Kouachi, osumljenca za napad na časopis Charlie Hebdo. V teh umazanih predmestjih je malo možnosti za zaposlitev, rasizem je očiten, obup neobvladljiv, zlasti pri moških, ki se počutijo nekoristni. Policija v okviru rednih pregledov pogosto nadleguje priseljence. Hedges je bil sam priča, kako je policija brez očitnega razloga iz vlaka podzemne železnice v Parizu izvlekla priseljenca iz Severne Afrike in ga neusmiljeno pretepla na postaji. Med zaporniki v Franciji je 60 do 70 odstotkov muslimanov.

Francozi pet milijonov priseljencev iz Severne Afrike ne priznavajo za Francoze. Ko se ti vrnejo v Alžirijo, Maroko ali Tunizijo, kjer so bili rojeni ali krajši čas živeli, jih tam obravnavajo kot izobčence. Ujeti so v dva svetova, zato kot brata Kouachi zabredejo v kriminal, droge, brezciljnost. Postati sveti bojevnik, džihadist, junak absolutnega in čistega ideala, je zanje omamna preobrazba, neke vrste novo rojstvo, ki prinese občutek moči in pomembnosti.

Takšni spreobrnjenci živijo v binarnem svetu, ki je razdeljen na dobro in zlo, na čisto in nečisto. Kot junaki dobrega in čistega se žrtvujejo in demonizirajo vse nevernike. Prepričani so, da je njihova naloga spremeniti zgodovino. Nasilje vidijo kot sredstvo za očiščenje sveta okužb, vključno z ljudmi drugih ver, ras in kultur. Ko padeš v obup, je religija vse, kar ti ostane. Ko se tisti, ki so privilegirani na svetu, norčujejo iz te edine stvari, ki ti daje dostojanstvo, se odzoveš z besom. Ta bes je še hujši, ko se sam enako kot tisti okrog tebe počutiš nemočnega, da bi lahko odgovoril, pojasnjuje Chris Hedges.

Karikature preroka v tedniku Charile Hebdo so po njegovih besedah žaljive in otročje. Nobena ni smešna, so groteskni dvojni standard, ko govorimo o muslimanih. V Franciji nekomu, ki zanika holokavst ali genocid nad Armenci, grozi enoletna zaporna kazen ali plačilo 60 tisoč dolarjev kazni. Norčevanje iz holokavsta na enak način, kot se Charlie Hebdo norčuje iz islama, je kaznivo dejanje. Šolarji se učijo o nacističnih zločinih nad judi, nič pa v učbenikih ne najdejo o zločinih Francozov, vključno s pokolom Alžircev. Francija je z zakonom prepovedala nošnjo burk, lani poleti je prepovedala zborovanja v podporo Palestincem, ko je Izrael napadal Gazo in tam pobil več sto civilistov.

Sporočilo muslimanom je jasno: Vaše tradicije, zgodovina in trpljenje niso pomembni. Vaša zgodba ne bo slišana. Ameriški izvedenec za Islam Hamza Yusuf pravi, da je žalostno, če svoboda pomeni svobodo, da je dovoljeno žaliti, poniževati in smešiti tisto, kar je za ljudi najbolj sveto. Čeprav novinarji tednika Charile Hebdo trdijo, da vse obravnavajo enako, so leta 2008 odpustili pisca zaradi članka, v katerem naj bi izražal antisemitizem.

»Hočete, da žalujemo za Američani, ki bombardirajo in ubijajo Palestince in Iračane vsak dan?« je maroški priseljenec Mohaam Abak v priseljenskem predmestju Pariza leta 2001 po napadu v New Yorku vprašal Chrisa Hedgesa. Da bi umrlo še več Američanov, si želijo zato, da bi ti ugotovili, kakšen je občutek ob pokolih, je še dodal Abak. Priseljenec iz Alžirije Laala Teula, je dejal, da so ZDA že pred časom razglasile vojno proti muslimanom. Napad v New Yorku je bil samo odgovor na to.

Nevarno je ignorirati to jezo, še bolj nevarno je zavračati preiskavo in razumevanje njenega izvora, opozarja Hedges. Ta jeza ne izvira iz Korana ali islama. Izvira iz obupa množic, iz revščine, imperialnega nasilja Zahoda, kapitalističnega izkoriščanja in nadutosti. Ko se zaloge svetovnih virov manjšajo, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami, revežem pošiljamo neusmiljeno in nedvoumno sporočilo: Mi imamo vse, če nam skušate kar koli vzeti, vas bomo ubili. Sporočilo, s katerim nam razlaščeni odgovarjajo, je enako neusmiljeno in nedvoumno. To sporočilo je napad v Parizu.