Pritiski na poslance zaradi preiskave luksemburške davčne afere

Razjasnjevanje luksemburške davčne afere Luxleaks, ki je pokazala, da Luksemburg velikim podjetjem omogoča, da plačujejo zanemarljivo malo davkov, se v Bruslju vse bolj zapleta. Predvsem desnosredinska politična skupina evropskega parlamenta Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripada tudi nekdanji predsednik luksemburške vlade in sedanji predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, skuša to afero čim hitreje spraviti v pozabo. Stuttgarter Zeitung poroča, da izvajajo močan pritisk na tiste člane EPP, ki so podpisali zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije evropskega parlamenta.

To pravi nemški poslanec EPP Werner Langen, ki je sicer član desnosredinske CDU, ki je stranka nemške kanclerke Angele Merkel. Da je nekaj takšnega doživel že leta 1998, v času odločanja o nezaupnici evropski komisiji, le da je takrat na poslance pritiskala evropska komisija, razlaga Markus Ferber, prav tako poslanec EPP in član CDU. Evropska komisija pod vodstvom Luksemburžana Jacquesa Santerja je na koncu zaradi korupcijske afere vendarle morala oditi.

Zdaj na evropske poslance pritiska Manfred Weber, ki je vodja EPP in član CSU, bavarske sestre stranke CDU. Na zasedanju politične skupine EPP naj bi Weber podpisnikom zahteve za preiskavo afere Luxleaks grozil s posledicami. Kaj naj bi bile te posledice, so podpisniki zahteve izvedeli kasneje. Grozi jim, da zanje ne bo mesta v preiskovalni komisiji, da na plenarnih zasedanjih evropskega parlamenta ne bodo mogli razpravljati in ne bodo poročevalci. To je huda kazen, kajti kdor ne dobi priložnosti, da bi lahko pripravil poročilo evropskega parlamenta o katerem od zakonodajnih predlogov, se v bruseljskem evropskem parlamentu ne more uveljaviti.

Za ustanovitev preiskovalne komisije mora glasovati četrtina evropskih poslancev, kar je najmanj 188. Za ustanovitev preiskovalne komisije o Luxleaks so pobudniki zbrali šest podpisov več, torej 194. Če bi 20 članov EPP iz strank CDU/CSU svoje podpise umaknilo, komisije ne bi mogli ustanoviti.

Preiskovalna komisija prav tako nič ne diši Junckerju, ki naj bi pred božičnimi prazniki vodstvu EPP zagrozil z odstopom, če bo ustanovljena preiskovalna komisija. Junckerjeva tiskovna predstavnica to seveda odločno zavrača in trdi, da bo predsednik evropske komisije z evropskim parlamentom seveda sodeloval, če bo ustanovljena preiskovalna komisija.

Potrebno število podpisov za oblikovanje preiskovalne komisije je uspelo zbrati politični skupini zelenih v evropskem parlamentu. Od osmih evropskih poslancev iz Slovenije sta po poročanju STA zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije Luxleaks podpisala le dva. To sta Igor Šoltes, ki je član politične skupine zelenih, in Tanja Fajon, ki je članica politične skupine S&D.