Enakost za istospolno usmerjene?

Skoraj šest let po tem, ko se je začel pisati nov, sodoben družinski zakonik, ki naj bi med drugim podelil pravice, kakršne imajo heteroseksualni pari, tudi homoseksualnim parom, in po nič koliko drugih neuspešnih poskusih ureditve tega področja, bodo poslanci v kratkem dobili novo priložnost, da ravnajo, kot je prav.

Poslanci Združene levice so v zakonodajni postopek vložili predlog spremembe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki istospolno skupnost izenačuje z zakonsko zvezo. Predlog je na kolegiju državnega zbora dobil podporo interesne koalicije vseh koalicijskih in dveh opozicijskih strank za sprejetje po skrajšanem postopku.

Predlog zakona je kratek, saj spreminja le štiri člene veljavnega zakona, in sicer le glede definicije zakonske zveze, ki je sedaj opredeljena kot »življenjska skupnost moža in žene«, čeprav ustava ne zapoveduje, da zakonsko zvezo lahko skleneta le moški in ženska; 53. člen pravi: »Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom.« Skladno z ustavo predlog zakonske spremembe zato predvideva, da se kot zakonska zveza poslej določi »življenjska skupnost dveh oseb«.

S tem bi se uredile nekatere pravice, ki se že dolga leta urejajo in urejajo, a ne uredijo. Tudi na simbolni ravni. Gre za izenačitev pravic v skladu s prvotnim predlogom družinskega zakonika. V državnem zboru je bila leta 2011 sprejeta kompromisna rešitev, a je kljub temu padla na referendumu. Poznejše vlade pa so vse po vrsti (deklaratorno tudi Cerarjeva) želele pravice istospolnih parov urediti v ločenem zakonu. S tega vidika ni nepomembno, kako se bo do najnovejšega predloga zakona opredelila vlada oziroma pristojno ministrstvo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak – v času, ko se je pisal družinski zakonik, državna sekretarka na ministrstvu. Ni pa to mnenje zavezujoče ali kakorkoli odločilno. Gre za eno izmed vprašanj, pri katerih bi poslanci res težko glasovali v nasprotju s svojo vestjo.

Proti sta se že vnaprej pričakovano izrekli SDS in NSi, v Desusu pa so izenačitvi pravic izrekli načelno podporo, čeprav poslanci te stranke menda niso enotnega mnenja. Tudi v vseh drugih poslanskih skupinah so predlogu zakona izrekli načelno podporo, v ZL, SD in ZaAB celo podporo celotne poslanske skupine. Vse bo tako odvisno od glasov poslancev SMC, od katerih v preteklosti še nobeden ni glasoval o tej temi.

Če bo zakon potrjen, verjetno sledi začetek zbiranja podpisov za referendum, kot se je to nekoč (pri sprejemanju družinskega zakonika) že zgodilo. In nato presoja ustavnega sodišča, ki se je prav v tem primeru izognilo vsebinski presoji, ali lahko večina odloča o pravicah manjšine, in večini omogočilo, da manjšini pravice odreče. Tedaj so podpise za referendum zbrali v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok, ki se za zdaj še ni oglasila. Verjetno zato ne, ker je (sicer pod drugim imenom) že dlje polno zaposlena z neko drugo »civilnodružbeno« akcijo.