Smrtna kazen?
O evtanaziji zapornikov
Belgijsko sodišče je pred časom ugodilo prošnji množičnega posiljevalca in morilca Franka Van Den Bleekna, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen, in mu dovolilo predčasno končati življenje. Zahteval je evtanazijo in jo dobil. Čeprav so potem ugodili njegovi še prej izraženi želji in ga (za zdaj) poslali na zdravljenje v psihiatrično ustanovo, se pri tem postavlja več vprašanj, ki ne zadevajo le evtanazije, postopka, ki že sicer deli strokovno in siceršnjo javnost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Belgijsko sodišče je pred časom ugodilo prošnji množičnega posiljevalca in morilca Franka Van Den Bleekna, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen, in mu dovolilo predčasno končati življenje. Zahteval je evtanazijo in jo dobil. Čeprav so potem ugodili njegovi še prej izraženi želji in ga (za zdaj) poslali na zdravljenje v psihiatrično ustanovo, se pri tem postavlja več vprašanj, ki ne zadevajo le evtanazije, postopka, ki že sicer deli strokovno in siceršnjo javnost.
Ker se prebivalstvo v Evropi vse bolj stara, postaja evtanazija vedno pomembnejše vprašanje. In sicer z vidika na smrt bolnih in njihovih želja, da predčasno končajo življenje. Nasprotniki evtanazije (med njimi prednjačijo predvsem tisti z moralnimi pomisleki, ki izvirajo iz verskih dogem) trdijo, da gre zgolj za pomoč pri samomoru, ki je marsikje (tudi v Sloveniji) prepovedan, saj je življenje sveto od spočetja do smrti. Zagovorniki pa zagovarjajo tezo, da je življenje zgolj posameznikovo in zaradi tega prepoved končati lastno življenje omejuje pomemben del širše posameznikove pravice, da sam razpolaga z njim.
A to so teme, ki presegajo omenjeni belgijski primer, pri katerem se postavljajo precej bolj specifična vprašanja. Ob tem je treba vedeti, da je Belgija glede ureditve evtanazije posebna država. Poleg Švice in Nizozemske sodi med (evropske) države z najbolj sproščeno ureditvijo tega vprašanja o življenju in smrti.
Z odobritvijo evtanazije belgijskemu zaporniku se, kot rečeno, postavljajo tudi nekatera druga vprašanja. In sicer ali ne gre morda za smrtno kazen, ki je v malodane vseh evropskih državah že nekaj časa prepovedana, ker je bilo doseženo široko soglasje, da gre za civilizacijsko pridobitev? Oziroma, po drugi strani, ali je smrtna kazen za obsojenca, ki si je želi, sploh smrtna kazen? In z vidika družbe oziroma žrtev gre tudi za vprašanje, ali ni to morda pobeg pred pravično kaznijo »dosmrtnega trpljenja v zaporu«, kot trdijo svojci ene izmed Van Den Bleeknovih žrtev. Potem ko je bila prošnja za evtanazijo odobrena Van Den Bleeknu, je podobno prošnjo vložilo vsaj še 15 belgijskih obsojencev. Vse to je odvisno od gledišča opazovalca. Zagovorniki smrtne kazni kot ultimativne sankcije za kaznivo dejanje v ZDA se ne bi strinjali. Tam velja, da je dosmrtni zapor, kadar je mogoče izreči tudi smrtno kazen, odpustek za obsojenca.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.