Pet gracij

Odstiranje številnih tančic, med katerimi se znajde dvaindevetdesetletna gospa Vera, je poetični uvod v dokumentarni film Za pogledom Alme Lapajne, ki ga je v torek zvečer premierno, v sredo opoldne pa reprizno predvajala nacionalka. V njem nam pet gospa iz šišenskega doma starejših s pripovedjo razkriva tančice svojih življenj in spoznanj.

Starost je nadloga, še posebej, če jo preživljaš v domu upokojencev, si verjetno mislite. A pričujoči dokumentarec pokaže, da je lahko tudi tam življenje dostojanstveno, mirno in lepo. Da to niso gospe, ki bi skrite za zaveso skozi okno opazovale življenje drugih. Rade živijo, in če že kaj opazujejo, je to njihov lastni odsev, narava na sprehodih ali sončni zahod z okna ali balkona. Tako znotraj njih kot zunaj je čas pozne jeseni oziroma zime.

Živijo skupaj, a hkrati same. Edini znak prisotnosti njihovih bližnjih so fotografije na omaricah in telefonski klic eni od hčerk. Njihovi možje, če so jih imele, so že pomrli. Edini moški, ki ga v filmu vidimo, je vodja prehrane in strežbe, ki ga kamera ujame med čikpavzo, ko jim pripravlja ter postreže rojstnodnevno torto, in kasneje, ko v zaključnem prizoru filma v polmraku v družbi cigarete čaka na mestni avtobus, da ga odpelje domov.

Brez opevanja mladosti v filmu o starostnicah seveda ne gre, tako v besedah kot v pesmih. Ena med upokojenkami nenehno poje »Sem deklica mlada vesela, sem mlado slovensko dekle ...«. Ta njena fiksacija postane razumljiva, še bolj pa ganljiva, ko razlaga, kako so jo kot šestnajstletnico zaprli italijanski okupatorji, osvobodili pa šele partizani ob koncu vojne.

Do kosti ganljiv je tudi prizor, v katerem nekdanja operna pevka v večerni zarji v naslonjaču miže posluša svoje posnetke, kamera pa jo ljubeče objame. Glasba je pretanjena spremljevalka dogajanja, ki je na trenutke zelo čustveno, fotografija topla, vsak trenutek filma pa izkazuje izjemno subtilnost avtoric; poleg režiserke je to še njena soscenaristka Jette Ostan Vejrup.

Prikazane gospe »Šiškarice«, kot si rečejo, so med sabo zelo različne, a vse se še vedno rade uredijo. Eno vidimo med česanjem in pri pedikuri, drugo med natikanjem nakita in pri frizerju, tretjo med nanašanjem enega od njenih številnih parfumov. Za konec se za mizo v jedilnici vseh pet zbere ob rojstnem dnevu najstarejše med njimi, ko ob torti in nazdravljanju s sokom ugotavljajo, da jim res ni hudega.

Dokumentarni film Za pogledom je slavospev ženskam, staranju in življenju, ki ga ne gre spregledati. V meditativni, a prav nič dolgočasni petdesetminutni filmski pripovedi začutimo ljubezen do vsakega sedanjega trenutka in vsakega prihajajočega dneva, ki je gospem še odmerjen. Nežno in sočutno, po zaslugi neverjetnega smisla za humor operne pevke Milice pa na trenutke tudi zelo zabavno.