Belle and Sebastian: Girls in Peacetime Want to Dance
2015, Matador Records
+ + + +
Škotski baročni indie pop sekstet Belle and Sebastian ni nikoli sodil med skupine, ki bi se pretirano izpostavljale. Toda vizija popa, ki je vključevala veliko opaznih glasbenih vplivov, kot je folk rock iz šestdesetih let, pomešan s sodobnimi žanri, predvsem pa izredno dober občutek za pisanje inteligentnih pop pesmi, ki ga premore frontman in tekstopisec Stuart Murdoch, sta skupino že na začetku kariere uvrstila med vodilne izvajalce tako imenovanega baročnega ali indie popa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + +
Škotski baročni indie pop sekstet Belle and Sebastian ni nikoli sodil med skupine, ki bi se pretirano izpostavljale. Toda vizija popa, ki je vključevala veliko opaznih glasbenih vplivov, kot je folk rock iz šestdesetih let, pomešan s sodobnimi žanri, predvsem pa izredno dober občutek za pisanje inteligentnih pop pesmi, ki ga premore frontman in tekstopisec Stuart Murdoch, sta skupino že na začetku kariere uvrstila med vodilne izvajalce tako imenovanega baročnega ali indie popa.
Uspeh, ki ga je dosegla s prvencem Tigermilk (1996) in istega leta izdanim albumom If You’re Feeling Sinister, je temeljil ravno na navidezno lahkotnih, minimalističnih skladbah s premišljenimi besedili, kar ji je prineslo zvesto bazo oboževalcev in razmeroma uspešno glasbeno kariero brez večjih pretresov.
Skupina Belle and Sebastian je svoj zvok in glasbeni izraz spreminjala bore malo, saj sta se vrtela okoli poslušljivih pop komadov z minimalistično glasbeno spremljavo in vsebino, ki ji je bilo vredno prisluhniti. Toda spremembe v zvoku so se pojavile že pri prvi menjavi založbe, z albumom Dear Catastrophe Waitress (2003), ki ga je produciral sloviti Trevor Horn. To je pripeljalo do nekoliko bolj spoliranega, do radia prijaznega pop zvoka, skupina pa se je znova pojavila na višjih mestih na glasbenih lestvicah.
Skupina Belle and Sebastian na bojišču disco popa
© arhiv založbe
Zdi se, da bo usoda devetega albuma Girls in Peacetime Want to Dance podobna kot usoda omenjenega ploščka – skupina je zamenjala založbo, album pa je produciral Ben H Allen III, bolj znan po sodelovanju s sodobno psihedelično zasedbo Animal Collective.
Toda če mislite, da je skupina Belle and Sebastian zajadrala v psihedelične vode, se motite, saj je več kot polovica ploščka prepredena z disko beati, ki spominjajo na zlato obdobje diska ali synthpopa, druga polovica pa je usmerjena v akustično-električne pop skladbe, značilne zanjo.
Album je ironičen, o tem priča že ovitek. Obdobje, v katerem je nastajal, ni pretirano mirno, a ko prisluhnemo komadom, nas ti po prvih taktih izpolnijo z lahkotnostjo in upanjem. Vendar le za nekaj časa, potem nas premišljena Murdochova besedila spustijo na trda tla ...
Da, Belle and Sebastian nam znova postreže s svojim popom, ki ga spretno zmeša z disko ritmi in navidezno lahkotnostjo, s katero nam zabavna industrija poskuša odvrniti pozornost od resnih svetovnih družbenopolitičnih težav. Ampak Murdoch te skladbe opremi z besedili, ki zarežejo precej globlje in nas opozorijo, da svet, v katerem živimo, ni plesni podij, temveč bojišče, to še zlasti velja za skladbe Allie, The Party Line, The Cat with the Cream ali Play For Today.
Nepolitičen album, ki se ukvarja s politiko.
3vS1Hf3CVGs
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.