Nekaj daš – veliko dobiš!
Dobili smo prvo izposojevalnico predmetov
Na sredino otvoritev so mnogi prinesli predmete z liste želja in tako postali člani Knjižnice reči
Dom skupnosti v ljubljanski blokovski skupnosti Savsko naselje bo znova zaživel. Tam bo namreč od ponedeljka vsak dan odprta Knjižnica reči, v kateri si bo po vzoru klasične knjižnične izposoje mogoče izposojati najrazličnejše reči. Sodeč po odzivih ob sredini otvoritvi so Savčani, pa ne samo oni, zelo ponosni na to, kar se dogaja v soseski. Konec koncev so dobili čisto prvo slovensko izposojevalnico predmetov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Na sredino otvoritev so mnogi prinesli predmete z liste želja in tako postali člani Knjižnice reči
Dom skupnosti v ljubljanski blokovski skupnosti Savsko naselje bo znova zaživel. Tam bo namreč od ponedeljka vsak dan odprta Knjižnica reči, v kateri si bo po vzoru klasične knjižnične izposoje mogoče izposojati najrazličnejše reči. Sodeč po odzivih ob sredini otvoritvi so Savčani, pa ne samo oni, zelo ponosni na to, kar se dogaja v soseski. Konec koncev so dobili čisto prvo slovensko izposojevalnico predmetov.
Zgodba tega prostora se je začela tako, da so ravno prebivalci Savskega naselja sami prepoznali, da soseska potrebuje skupnostni prostor. Različna društva in posamezniki se namreč, v sodelovanju z lokalno skupnostjo, že lep čas ukvarjajo z oživljanjem tega naselja. Nad projektom pa zadnji dve leti bedijo tudi strokovnjakinje za razvoj javnega prostora iz pobude Prostorož.
Pri vsebini, ki bi lahko k sodelovanju pritegnila ne le celo sosesko, ampak bi lahko bila potencialno zanimiva tudi drugim, jim je na pomoč priskočila Eva Perčič iz skupnosti Slovenia Coworking, ki se ves čas ukvarja z različnimi koncepti deljenja. Idejo za Knjižnico reči je dobila po tem, ko so številni na družbenih omrežjih delili novico o berlinski knjižnici reči Leile. Po vzoru te so potem zasnovali njeno ljubljansko različico.
Prvo leto, morda celo nekoliko dlje, bo Knjižnica reči delovala v okviru Prostoroža. Končni cilj pa je, da vodenje prevzamejo »Savci« sami, pravi »prostorožka« Maša Cvetko in poudarja, da smisel Knjižnice reči ni le storitev, ampak tudi prostor sam, saj bodo tam pripravljali tudi delavnice, sestanke, tam se bodo družili in igrali družabne igre.
V Knjižnico reči se lahko včlani vsakdo. Bodisi tako, da plača članarino, ta na leto znaša 30 evrov, ali pa prinese kakšen predmet z liste želja, ki so jo oblikovali na podlagi ankete s potencialnimi uporabniki. Na listi želja, ki jo sproti dopolnjujejo, so denimo ozvočenje, gramofon, vinilke, dekoracija za zabavo, razni kostumi, grafična preša, pribor za razvijanje fotografij, skejti, oprema za plezanje, sokovnik in razna orodja za domača popravila ...
V sredo, na dan uradne otvoritve, so imeli že nekaj več kot petdeset članov in nekaj več kot sto predmetov. Denimo šivalni stroj, mizo za pingpong, športno kolo, mikroskop, pa boksarske rokavice, smuči, rolerje, škornje za deskanje po snegu, prenosno pečico, lestev. Ko pride pomlad, si bomo tam lahko izposodili kosilnico, jeseni pa pihalnik za listje. Celo invalidski voziček in hodulje, pa tudi najbolj zaželen predmet – sladoledomat, že imajo.
Želijo si, da bi v zbirko dobili čim bolj kakovostne izdelke. Predvsem pa morajo biti delujoči, saj ne bi radi postali skladišče nezaželenih predmetov. »Če pa se bo kakšen predmet med izposojo pokvaril, bodo knjižničarji za popravilo poskrbeli sami,« pravi Cvetkova.
Določili so tudi že okvirna pravila izposoje. Naenkrat si bomo lahko izposodili samo po en predmet, za drugega bomo morali zato plačati neko simbolno vsoto. Izposoja večine predmetov bo mogoča za en dan, druge si bo mogoče izposoditi tudi za teden dni ali dlje. »Nekatere ideje bo seveda treba še testirati in potem videti, ali so izvedljive oziroma kakšne so želje uporabnikov,« pristavi Cvetkova.
Vsekakor je eden izmed njihovih glavnih ciljev posameznikom omogočiti izposojo predmetov, ki bi jih bi drugače morali kupiti. S tem pa prihraniti njihov čas, denar in prostor. Knjižnica reči se tako zdi odlična družbena inovacija, ki ima lahko ne samo ekonomske učinke, ampak tudi okoljske in predvsem skupnostne. O tem je prepričan tudi Aidan Cerar iz Regionalne razvojne agencije ljubljanske razvojne regije, ki je projekt tudi finančno podprla: »Zelo verjetno bodo na takšnih pilotnih projektih slonele tudi prihodnje politike regeneracije sosesk, še posebej, ker Slovenija nima razvite politike prenove stanovanjskih sosesk,« je odločen.
Želijo si, da bi bila Knjižnica reči v Savskem naselju prva v nizu in navdih za zagon podobnih projektov po vsej Sloveniji. Takšne storitve namreč najbolje delujejo, če jih imaš na dosegu roke. Tudi zato so začeli pisati priročnik o procesu razvoja Knjižnice reči, ki bo dostopen na spletu in v pomoč tistim, ki se bodo morda projekta lotili naslednji.
Knjižnica reči je del zgodbe o kulturi souporabe, ki v zadnjih, kriznih letih tudi pri nas dobiva vse večji pomen. Številni posamezniki so se samoorganizirali in si delijo prostor za delo, s tem pa tudi znanje, izkušnje in ideje. Vse pogosteje si na poti v službo delimo avtomobile, pa kolesa, izmenjujemo si oblačila, pa tudi hrano, tistim, ki potujejo, posojamo svoje kavče ... To v svojih temeljih seveda niso kakšni novi koncepti, bolj gre za to, da deljenje znova postaja vrednota. To pa lahko verjetno prispeva tudi k družbenemu razvoju.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.