Premožni so se začeli bati sveta, ki so ga ustvarili

Medtem ko je ameriški predsednik Barack Obama pravkar razglasil konec krize, milijarderji in oligarhi, ki se udeležujejo letošnjega gospodarskega foruma v Davosu, izražajo skrb zaradi neenakosti v današnjem svetu. V skrbeh ni le George Soros, ki se rad označuje za izdajalca svojega razreda. Tudi izvršni direktor multinacionalke Unilever Paul Polman opozarja na »kapitalistično grožnjo kapitalizmu«. Direktorica Mednarodnega sklada Christine Lagarde se boji, da kapitalizem res vsebuje Marxova »semena lastnega uničenja«, zato je nekaj treba ukreniti.

Kako huda je kriza, so udeležencem foruma v Davosu predstavili predstavniki nevladne organizacije Oxfam. Izpostavili so, da ima samo 80 posameznikov enako neto bogastvo kot 3,5 milijarde ljudi, kar je polovica svetovnega prebivalstva. Lani je imelo en odstotek najbolj premožnih ljudi na svetu v lasti 48 odstotkov svetovnega bogastva, kar je štiri odstotke več kot pred petimi leti.

Seumas Milne v Guardianu nadalje opozarja, da je v 30 letih tisto, kar guverner Bank of England Mark Carney imenuje »tržni fundamentalizem«, povzročilo ogromno povečanje neenakosti pri prihodkih in bogastvu med in tudi znotraj velike večine držav. V večini delov sveta se je v režimu privatizacije stalno zmanjševal delež prihodkov delavcev v nacionalnem prihodku, plače so stagnirale. V korist bogatih pa je bila izvedena deregulacija in znižanje davkov. Finančni sektor je prečrpal bogastvo iz javnega sektorja v roke majhne skupine.

Zdaj je postalo očitno, da ta neenakost ne povzroča le moralnega in socialnega ogorčenja, ampak tudi socialne in podnebne konflikte, vojne, množične migracije in politično korupcijo, povečevanje revščine, zmanjševanje zdravja in krajšanje življenjske dobe, povečevanje razlik med spoloma in narodi.

Primer Latinske Amerike in Kitajske, kjer so v veliki meri obrnili hrbet neoliberalizmu, kaže, da je povečevanje neenakosti in revščine posledica političnih in ekonomskih odločitev, razlaga Seumas Milne. Toda spremembe ne bodo prišle kot rezultat razprav v Davosu. Elita se bo tudi proti zmernim reformam borila do konca, kar je pokazala vselej, ko je kdo od politikov recimo omenil povečanje davkov za premožne.

Krokodilje solze, ki jih milijarderji in oligarhi v Davosu točijo zaradi neenakosti, so po besedah Seumasa Milneja samo simptom elite, ki je v strahu. Spremembe je mogoče doseči le z vztrajnim socialnim pritiskom in drugačno politiko.

Kaj elita v resnici misli o sedanji neenakosti, je v Davosu povedal Jeff Greene, ki je zaslužil milijarde dolarjev s stavami proti drugorazrednim hipotekarnim posojilom (subprime mortgage), ki so namenjena kreditojemalcem s slabo kreditno oceno oziroma tistim, ki sicer ne bi mogli dobiti kredita. V pogovoru za Bloomberg je Greene razložil, da imajo Američani prevelika pričakovanja, zato jih morajo znižati, da bodo imeli manj, skratka, da bodo živeli bolj skromno. To je govoril potem, ko je v Davos priletel z zasebnim letalom.

Stan Alcorn pa je na spletni strani Market Place predstavil Človeka iz Davosa. Koncept opisuje posameznike, ki se udeležujejo Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu in strukturo moči globalnega kapitalizma, ki jo udeleženci predstavljajo. Forum je dogodek, ki ga plačajo podjetja in poteka v njihovem interesu. Kapitalisti tam ne laskajo politikom, ampak obratno.