Washington je postal cona brez razmišljanja

Ko govorimo o nacionalni varnosti, je Washington postal cona brez razmišljanja. Zadušljivost in nepripravljenost vodilnih igralcev v koridorjih moči poiskati nove poti za rešitev ključnih problemov je očitna, a kljub temu neverjetno neopažena. Večja poraba davkoplačevalskih dolarjev, več vdorov v našo zasebnost, večja militarizacija države, napotitev ameriške vojske v druge države, čaščenje vojne in vojni podobnih akcij je način življenja v ZDA.

Tom Engelhardt, ki poučuje na šoli za novinarje na kalifornijski univerzi Berkeley, na svoji spletni strani Tomdispatch nadalje navaja, da je širše razmišljanje nasploh redko v Washingtonu. Toda ko govorimo o inovativnih rešitvah problemov, je politični sistem zdaj posebej zatohel. Ali ni čudno, da je danes za zunanjega ministra pomembno, koliko milj naredi na svojih potovanjih po svetu? Na spletni strani zunanjega ministrstva se namreč hvalijo, da je sedanji zunanji minister ZDA John Kerry prepotoval že 682 tisoč milj, enako kot so se hvalili, da je njegova predhodnica Hillary Clinton prepotovala rekordnih 956.733 milj. Kljub temu nobenemu od njiju, enako kot obrambnemu ministru, direktorju obveščevalne agencije CIA ali svetovalcu predsednika, ne pride na misel, da bi si drznil stopiti na neznan teritorij ali vsaj pomislil na kakšno drugo smer, ko govorimo o ponovnem razmisleku o neuspešni politiki ZDA.

Tom Engelhardt našteva besede, ki so v Washingtonu 21. stoletja nepogrešljive in tiste, ki jih ni. Nepogrešljivi sta besedi več in vojna. Varnost je naslednja beseda, ki je postala ključna po napadih 11. septembra 2001. Američani ne trznejo z očesom ob informaciji, da v prometnih nesrečah na leto umre 38 tisoč ljudi in ne pomislijo, da bi investirali na tisoče milijard dolarjev v mrežo agencij, ki bi jih varovale pred vozili, prav tako ne pomislijo, da bi najeli na sto tisoče zasebnikov, ki bi ljudi varovali pred avtomobili, tovornjaki in avtobusi. Ko pa teroristi umorijo tri Američane, nič ni preveč za zagotovitev varnosti, piše Engelhardt. Ob tem vse te investicije v boj proti terorizmu tega niso zmanjšale, ampak povečale.

Obveščevalna služba je naslednja pomembna beseda v Washingtonu 21. stoletja. Ko govorimo o obveščevalni dejavnosti, velja le eno pravilo: nikoli je ni preveč. Če ne bi imeli žvižgačev, nikoli ne bi izvedeli, katere podatke obveščevalne agencije vse zbirajo in kako so vdrle v življenje ljudi. Tom Engelhardt opozarja, da so v zadnjih letih obveščevalne službe postale bolj vsiljive, kot so si lahko zamislile totalitarne države v 20. stoletju. Postale so tudi bolj nasilne, kot si je bilo mogoče zamisliti. Za Washington ni pomembno, ali tak sistem zbiranja podatkov deluje ali ne, je zakonit ali ne, je uporaben ali ne. Orwellova država nadzora je sprejeta kot nuja sodobnega sveta. Američanom se niti sanja ne več, kako bi živeli, če bi imeli le eno ali dve obveščevalni agenciji namesto sedanjih 17.

Vojna je naslednja neizogibna beseda v Washingtonu 21. stoletja. Vojska posreduje ob vsaki priložnosti, tudi v civilnih krizah, kot je izbruh ebole. Beseda, ki pa je v današnjem Washingtonu ni mogoče najti, je mir. Ne glede na to, kdo bo prihodnje leto zmagal na predsedniških volitvah, v Washington ne bo prinesel sprememb. Če bo to demokratka Hillary Clinton ali republikanec Jeb Bush in bo v Beli hiši dva mandata, bosta družini Clinton oziroma Bush na čelu ZDA kar 28 od zadnjih 36 let.