Klemen Košak

 |  Mladina 5  |  Politika

Shizofreni in neshizofreni

Zasebne šole so bistveno drugačne od javnih

Slovesno odprtje obnovljene »neshizofrene« Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani

Slovesno odprtje obnovljene »neshizofrene« Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani
© Borut Krajnc

Prejšnji četrtek je Anton Kokalj, nekdanji poslanec Nove Slovenije, pojasnil, kaj je po njegovem narobe z javnimi šolami. »Javne šole vzgajajo shizofrenega človeka,« je dejal v oddaji Tarča. Njegovi otroci obiskujejo katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, saj ta »za normalno jemlje duhovni aspekt človeka, ki ga javna šola ignorira in reže«. Njegove besede povedo več o njem kot o javnih šolah in zanje se je pozneje opravičil. Vendar so zelo zanimive, dovolj povedne …

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 5  |  Politika

Slovesno odprtje obnovljene »neshizofrene« Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani

Slovesno odprtje obnovljene »neshizofrene« Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani
© Borut Krajnc

Prejšnji četrtek je Anton Kokalj, nekdanji poslanec Nove Slovenije, pojasnil, kaj je po njegovem narobe z javnimi šolami. »Javne šole vzgajajo shizofrenega človeka,« je dejal v oddaji Tarča. Njegovi otroci obiskujejo katoliško Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, saj ta »za normalno jemlje duhovni aspekt človeka, ki ga javna šola ignorira in reže«. Njegove besede povedo več o njem kot o javnih šolah in zanje se je pozneje opravičil. Vendar so zelo zanimive, dovolj povedne …

Kokalj je eden od predlagateljev presoje ustavnosti določbe, da država zasebnim šolam plače učiteljev in materialne stroške financira 85-odstotno. Čeprav je ustavno sodišče leta 2001 odločilo, da je višina financiranja v pristojnosti države, je ustavno sodišče potem v drugi zasedbi konec lanskega leta ugodilo Kokalju in sklenilo, da mora država zasebnim šolam program, materialne stroške in plače učiteljev financirati v celoti.

V resnici pa se zasebne šole z javno veljavnim programom bistveno razlikujejo od javnih šol. To je navsezadnje potrdil tudi Kokalj z govorjenjem o domnevni »vzgoji shizofrenega človeka«. Ko država program zasebne šole prizna kot javno veljaven, s tem šoli v resnici naredi uslugo. Če te usluge ne bi bilo, bi morali njeni učenci z dodatnimi izpiti dokazovati, da je njihovo znanje primerljivo z znanjem učencev javnih šol. Slovenija je nekoč sprejela (politično) odločitev, da bo spodbujala zasebno šolstvo, ustavni sodniki pa so zdaj odločili, da državo k spodbujanju zavezuje celo ustava.

Preden so se odločili, so jim poslanci in poslanke poslali mnenje, v katerem so nasprotovali ustavni pobudi. »Izobraževalni programi zasebne šole, ki postanejo javno veljavni, lahko vključujejo tudi vsebine, ki jih programi javnih šol ne vključujejo ali jih celo ne smejo vključevati,« so pojasnili, pri čemer so imeli v mislih recimo verouk. Sodniki so to zavrnili, saj se po njihovem vsebinske razlike med šolami »pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih«.

Če torej uporabimo Kokaljeve besede, lahko mnenje sodnikov povzamemo takole: Osnovna šola Alojzija Šuštarja res vzgaja človeka, ki ni »shizofren«, torej drugačnega kot javne šole. Vendar tega ne počne med tistimi urami pouka, ki jih plača država. To počne ločeno, zgolj med urami pouka z verskimi vsebinami. Te v vsakem primeru plačajo starši kot »nadstandard«, gre za »razširjene izobraževalne programe«.

Tako mnenje pa je napačno, trdi dr. Marjan Šimenc s Filozofske fakultete. »Saj katoliški etos ni nekaj, kar pride popoldan, niti ni waldorfska pedagogika nekaj, kar se izvaja ločeno od poučevanja posameznih predmetov. Oboje poteka med rednim poukom – in polno financiranje rednega pouka seveda pomeni tudi sofinanciranje dejavnosti, povezanih s ’partikularnimi interesi’.« Če se navežemo na Kokaljeve besede, lahko karikiramo, da krščanska osnovna šola vzgoje »neshizofrenih« ne izvaja zgolj med predmeti z verskimi vsebinami. Katoliški etos je prisoten tudi med urami biologije in matematike, med učenjem petja …

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.