Kaj pa vnuki?

Ni presenetljivo, da je tudi sin Janeza Janše iz njegovega prvega zakona, Žan Janša, ob pomoči stranke SDS dobil službo v Bruslju. Kot je minuli teden poročal Dnevnik, je z zgolj srednješolsko izobrazbo postal asistent pri evropski poslanki iz SDS Patriciji Šulin. Gre za vzorec, ki se ga v SDS niti ne sramujejo več – ravno nasprotno, nepotizem postaja v tej stranki blagovna znamka, način krepitve notranje kohezivnosti in lojalnosti. Le v tem smislu lahko razumemo Janševo cinično pripombo ob tem primeru, češ da gre pri Žanovi zaposlitvi za nekakšno pomoč evropskega parlamenta družini »političnega zapornika«. Izbira asistentov je namreč v izključni pristojnosti evropskih poslancev in z njo evropski parlament nima veliko, poslanka Patricija Šulin, ki se načeloma zavzema za večjo kvoto žensk na vodstvenih položajih, pa je z izbiro Žana Janše dobila že tretjega moškega asistenta. Očitno ne čisto po svoji želji.

Žan Janša je tako postal še zadnji polnoletni član družine Janeza Janše, ki mu je oče uredil službo s političnimi zvezami. Že prej je službo v državnem podjetju Plinovodi priskrbel hčerki Niki Janša, in to je direktor Plinovodov leta 2012 tudi priznal. Še pred tem je Janševa prva partnerica Silva Predalič, sicer tudi članica SDS, v času prve vlade bivšega partnerja dobila službo v Darsu. V času Janševe druge vlade, ko je SDS prevzela nadzorni svet podjetja, pa je postala vodja službe za informatiko. Podobno pomoč je dobil tudi Janšev brat Rajko, ki se ukvarja s prodajo poslovnih daril. Rajko Janša je največ poslov z državnimi podjetji, kot so Hit, Telekom, Slovenske železnice, HSE, sklenil v času, ko je njegov brat vodil vlado. Pa tudi z državo v ožjem smislu je tedaj največ posloval, natančneje, poslovna darila je prodajal predvsem kabinetu predsednika vlade, ki ga je, kajpak, vodil Janez Janša.

Nepotizem postaja v SDS blagovna znamka, način za krepitev notranje kohezivnosti in lojalnosti.

Težava z nepotizmom oziroma klientelizmom je, da mu ni videti konca in da se začne razraščati, ko je enkrat spregledan. Ožja okolica z njim soglaša le, če imajo od tega tudi drugi kakšne koristi. Stranka SDS, ki je vse bolj podobna družinskemu projektu, je lep primer tega pojava. Tako je skupaj z Niko Janša na enako koruptiven način – kot je znano – službo v Plinovodih dobil tudi Tadej Tanko, sin predsednika poslanske skupine SDS Jožeta Tanka. In tudi Žan Janša je dobil službo v Bruslju očitno zato, kjer je pred njim službo dobila že njegova partnerica Maja Mikanec, s katero sta lani dobila otroka. In kako je mlada Maja Mikanec dobila službo? Leta 2012 jo je na mestu asistentke zaposlila tedanja evropska poslanka iz SDS Zofija Mazej Kukovič. Spet je šlo za posel, pri katerem roka roko umije. Janez Janša je za protiuslugo v svojem kabinetu tedaj zaposlil njeno hčerko Ino Kukovič, zasedla je mesto svetovalke za odnose z javnostmi.

Ni sicer dvoma, da tudi v drugih strankah ali pri politikih najdemo nepotistične zgodbe. A če jih pogledamo od blizu, nikakor niso tako očitne in razpredene kot v SDS. Iz te stranke so recimo leta 2011 sedanjemu predsedniku vlade Miru Cerarju očitali, da je postal član sodnega sveta zaradi staršev, zaradi mame, bivše podpredsednice LDS Zdenke Cerar, in očeta, člana Foruma 21 Mira Cerarja. Toda Cerar je bil tedaj že uveljavljen pravnik, LDS pa posebno velikega vpliva ni imela. Vzemimo sedaj drug, novejši primer iz SDS: evroposlanec Milan Zver (SDS) si je lani za asistentko izbral Petro Škrinjar, hčerko Mojce Škrinjar (SDS), sekretarke na kulturnem ministrstvu v času druge Janševe vlade. Zver je v parlamentu član odbora za kulturo, delegacije za odnose z ZDA, odbora za regionalni razvoj – Petra Škrinjar pa je leta 2010 diplomirala iz geologije. Gre pri tem res za strokovno kadrovanje?

Omenili smo zgolj nekaj primerov. Lahko bi jih še več. Tudi Zverova žena Andreja Valič – če smo že končali z njim – je povsem očitno ob pomoči stranke dobila direktorski položaj na Študijskem centru za narodno spravo in tudi družina direktorja Plinovodov, ki je zagotovil službo Niki Janša in Tadeju Tanku, je od tega povsem očitno imela koristi – v istem obdobju je direktorjev sin dobil službo v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE). Morda je res ironično, da prav stranka SDS tako rada govori o mafijskem podzemlju, o pajkovi mreži in dedičih zločina, poškropljenih s krvjo, ki menda vodijo državo. A gre očitno za logiko, ki jo znotraj stranke zelo dobro poznajo in na tej podlagi sklepajo o ravnanju drugih.