Privatizacija in javno mnenje

Glavna težava ni v tem, da nimamo strategije privatizacije, nasprotno, ta obstaja, in to že dlje, izrecno vsaj od prve Janševe vlade

Kaj bo ostalo za naše otroke?

Kaj bo ostalo za naše otroke?
© Uroš Abram

Nejasno ni, ali naj privatiziramo vse ali raje ne. Stališča v prid eni in drugi možnosti so znana, manjkata le politični konsenz in razmislek, ali se splača truditi zanj. Bistven, vendar nejasen je odgovor na vprašanje, ali je privatizacija evfemizem za razprodajo ali pa velja nasprotno. Kaj je bolj res? Če se državna podjetja prodajajo (tudi) tujim državnim podjetjem v razmerah, ko strategija tega početja ni niti narejena, kaj šele usklajena, pri čemer cena prodaje sploh ni predmet javne polemike o smiselnosti te namere, ampak vse drugo, potem je verjetneje, da je privatizacija zgolj olepševalni izraz za razprodajo po vsakršni ceni in komurkoli, le zato, da se zgodi. Sklicevanje na dane obljube, na nepopravljivo nesposobnost za upravljanje, na državno kredibilnost navzven itd. so argumenti v prid navedeni tezi. Nasprotna teza – da je prav razprodaja olepševalna krinka za privatizacijo – pa izhaja iz enakih utemeljitev, a z drugačnim predznakom. S temi se opozarja, da ni res, da strategije privatiziranja ne bi imeli, glavna težava je v tem, da ta obstaja, in to že dlje, izrecno vsaj od prve Janševe vlade. Ker pa obstaja v tako radikalni obliki, da se niti v nekaj letih od začetka še vedno ni zmogla povsem realizirati, saj se zaradi nje krhajo koalicije in padajo vlade, se zato privatizacija zdaj kamuflira z razprodajo, torej s sklicevanjem na hitrost, na nujnost (dolgovi), na verodostojnost, ker smo to obljubili, na doslednost, ker se obljubljenega držimo, na nemoč, ker to od nas terjajo drugi, na formalno potrditev v parlamentu in na izsiljevanje, kaj nas bo doletelo, če tega ne naredimo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.