Čarobna palica
K nam prihajata inovatorja, ki sta naredila Pixelstick, orodje, ki je risanje s svetlobo popeljalo v novo dobo
Eden od motivov, »naslikan« s Pixelstickom.
Verjetno najbolj znana »svetlobna slika« je tista, na kateri Pablo Picasso upodablja kentavra. Gjon Mili, fotograf in svetlobni inovator, jo je posnel leta 1949, ko je Picassa obiskal na njegovem domu v Franciji. Takrat je z njim naredil serijo fotografij, na katerih Picasso v rokah drži svetilko, in s svetlobo, ki jo je ta oddajala, po zraku riše najrazličnejše podobe.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Eden od motivov, »naslikan« s Pixelstickom.
Verjetno najbolj znana »svetlobna slika« je tista, na kateri Pablo Picasso upodablja kentavra. Gjon Mili, fotograf in svetlobni inovator, jo je posnel leta 1949, ko je Picassa obiskal na njegovem domu v Franciji. Takrat je z njim naredil serijo fotografij, na katerih Picasso v rokah drži svetilko, in s svetlobo, ki jo je ta oddajala, po zraku riše najrazličnejše podobe.
Najzanimivješi avtor, ki ustvarja na ta način, je danes Gregory Crewdson, za popularizacijo risanja s svetlobo pa je v drugi polovici sedemdesetih let poskrbel Dean Chamberlain. Na njegovih fotografijah so modeli potopljeni v barvna in nekoliko psihedelična okolja. Na njih ni s svetlobo izrisanih likov, tako kot pri Miliju, saj njegove živopisane fotografije nastajajo tako, da z različnimi svetlobnimi viri osvetljuje le posamezne elemente na fotografiji. Za doseganje teh izrazito barvnih učinkov potrebuje dolge ekspozicije, kar pomeni, da mu morajo njegovi portretiranci, tudi takšni, kot je denimo sloviti psihiater, »psihonaut« in zagovornik uporabe droge LSD Timothy Leary, potrpežljivo pozirati dolge ure.
Za doseganje želenih učinkov sta torej potrebna čas in potrpežljivost in zdi se, da imajo številni mladi kreativci danes obojega na pretek. Precej jih je, ki s kamero, stojalom in svetlobnim virom v roki čakajo na noč, ko lahko raziskujejo kreativne možnosti slikanja s svetlobo. Številni med njimi se sami lotevajo tudi izpopolnjevanja svetlobnih virov, s katerimi potem slikajo živopisne podobe in te lovijo v svoje fotografije. Takšna entuziasta sta tudi dolgoletna prijatelja Duncan Frazier in Steve McGuigan, ki sta leta 2011 ustanovila Bitbanger Labs.
Newyorčana, ki se ukvarjata z razvijanjem nišnih tehnologij, sta sprva zgolj za lastne potrebe razvila čisto unikatno orodje za risanje s svetlobo. Ko pa sta pred dobrim letom s pomočjo Kickstarterja, platforme za množično financiranje, zbrala več kot 600.000 dolarjev zagonskih sredstev (skoraj šestkrat več od želenega zneska) in za to orodje navdušila številne uporabnike po vsem svetu, sta se lotila še serijske proizvodnje. S tem pa svetlobno risanje popeljala v novo dobo.
Njun Pixelstick je ena tistih neverjetnih idej, ki jih je težko ubesediti, a ko enkrat vidiš, kaj vse je mogoče ustvariti z njim, prepriča skoraj vsakega. Ustvarila sta namreč orodje za risanje s svetlobo, ki ima resnično neverjetne funkcije in ustvarja animacije v še nikoli prej videnem obsegu in kakovosti.
Uporaba Pixelsticka je menda sila preprosta, vizualni efekti pa res osupljivi. Možnosti za motive so neskončni. Se pa naša sogovornika strinjata, da je potrebnih precej živcev in potrpljenja za kakovosten izdelek in še nekaj več potrpljenja, da takšne fotografije sestavimo v stop-motion film.
»Na neki način sva združila sitotisk in slikanje s svetlobnim virom,« sta nam Frazier in McGuigan povedala, ko smo ju povprašali, kaj je bil pravzaprav njun cilj. Danes z velikim zanimanjem spremljata, kakšne likovne rešitve nastajajo s pomočjo njunega orodja. Irski ulični umetnik Maser je z njim denimo naredil video za komad iz aktualnega albuma skupine U2 Cedarwood Road. Z Pixelstickom so nabor video »špic« za program naredili tudi pri ameriški zabavni pogovorni oddaji Saturday Night Live.
Vse to seveda pomaga pri širjenju zavesti o njunem izdelku. Vendar pa Pixelstick ni namenjen zgolj profesionalni rabi, z velikim veseljem ga uporabljajo tudi amaterski fotografi in videasti. »Prav vsi pa se pri tem lahko neizmerno zabavajo,« sta prepričana inovatorja. Danes ima njuno čarobno palico že skoraj 5000 ljudi. Največ zanimanja zanjo je v Evropi, pa tudi na Japonskem. Zanjo je treba odšteti 325 dolarjev.
No, ali je uporaba Pixelsticka res tako zabavna, bomo lahko te dni preverili tudi pri nas. Frazier in McGuigan sta namreč v okviru mednarodnega festivalskega in konferenčnega dogodka Ment, ki te dni gosti kar petdeset glasbenih nastopajočih in ponuja možnost za spoznavanje glasbenih profesionalcev, obenem pa skrbi tudi za povezovanje glasbe z vizualno umetnostjo in novimi tehnologijami, prišla v Ljubljano. Deset posameznikov bo na njuni delavnici lahko pobliže spoznalo delovanje Pixelstick in kreativne možnosti, ki jih ta ponuja, s fantoma iz Bitbanger Labs in z njunim čudežnim svetlobnim orodjem, ki ga po nam dostopnih podakih menda nima še nihče pri nas, pa se bomo nato lahko spoznali tudi vsi preostali, in sicer na pogovoru z njima v Kinu Šiška.
Omenjeni dvojec je sicer le ena od številnih poslastic festivala Ment. Med gosti z vizualnega področja velja posebej izpostaviti še vsaj štiričlanski pariški kolektiv Megaforce, ki režira izvirne, večkrat nagrajene eksperimentalne videe za bende, kot so Tame Impala, Metronomy, Late of the Pier, Is Tropical in Two Door Cinema Club, in ustvarjalca Patatapa, sila preprostega, a neverjetno kreativnega prenosnega orodja za ustvarjanje animacij in zvoka.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.