Tankerji postajajo plavajoča skladišča nafte

Nizkih cen nafte se ne veselijo le vozniki, ampak tudi špekulanti. Ti zdaj kupujejo nafto zato, da jo bodo potem, ko bo njena cena spet rasla, na podlagi terminskih pogodb dražje prodajali. Zdaj je idealen čas za ta poker, navaja nemški Die Zeit. Od junija lani se je cena nafte znižala za 60 odstotkov, cena za nafto, ki bo dobavljena čez eno leto, pa je za dvanajst dolarjev višja od sedanje na dnevnem trgu. Analitiki trga torej računajo, da se bo nafta na srednji rok spet podražila. Zlasti finančno močni trgovci in proizvajalci nafto zdaj skladiščijo in še ne sklepajo pogodb za njeno prodajo v prihodnosti. Špekulirajo, da bodo to nafto v prihodnje lahko prodali po posebej visoki ceni.

Toda kje jo lahko skladiščijo? Skladišča, recimo v luki Rotterdam, so že skoraj polna in ta so večinoma v lasti velikih naftnih družb, kot sta Shell in BP. Zato pridejo v poštev le tankerji kot skladišča na morju. Agencija Bloomberg navaja, da naftne družbe zdaj iščejo prazne tankerje s kapaciteto 20 milijonov sodov. Dunajska svetovalna družba JBC Energy ocenjuje, da bo samo v prvi polovici letošnjega leta na morju skladiščenih do 60 milijonov sodov nafte. Natančnih podatkov, koliko tankerjev je že napolnjenih z nafto, ni. JBC Energy ocenjuje, da so naftni trgovci do zdaj najeli 22 supertankerjev, na katerih je 45 sodov nafte. Najemnine za tankerje so zdaj nizke, zato se njihov najem izplača.

V ZDA pa so v nedeljo prvič po letu 1980 začeli stavkati delavci v rafinerijah in kemičnih tovarnah. »Ta industrija je med najbolj bogatimi na svetu in si lahko privošči spremembe, ki smo jih zahtevali v pogajanjih,« je dejal predstavnik sindikata United Steelworkers Tom Conway. Sindikat, ki zastopa zaposlene v več kot 200 rafinerijah, terminalih, naftovodih in kemičnih tovarnah, zahteva večje letno povečanje plač, boljše zdravstveno zavarovanje zaposlenih in zmanjšanje števila pogodbenih delavcev. Rafinerije, v katerih poteka stavka, lahko dnevno proizvedejo 1,82 milijona sodov goriva, kar je okoli desetina celotnih ameriških zmogljivosti. Tečaji delnic naftnih družb so se več kot podvojile od začetka 2012, ko so naftne družbe nazadnje sklenile dogovor s sindikatom zaposlenih v rafinerijah in komičnih tovarnah.

Nekaj negotovosti je povzročil tudi petkov presenetljiv skok cen nafte. V New Yorku se je nafta podražila za 3,71 dolarja, v Londonu pa za 3,46 dolarja za sod. Financial Times navaja, da so se trgovci in analitiki že začeli spraševati, ali je rekordno padanje cen nafte mimo. Med drugim so velike naftne družbe, kot sta Shell in ConocoPhilips, za milijarde dolarjev že zmanjšale predvidene zneske za investicije, generalni sekretar organizacije proizvajalk nafte Opec Abdalla El-Badri pa je na konferenci v Londonu prejšnji teden dejal, da so cene nafte morda dosegle dno.

So pa tudi močni razlogi za nadaljnje znižanje cen nafte. Globalna rast je še vedno šibka, Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred kratkim znižal napoved za rast v letih 2015 in 2016, proizvodnja nafte v ZDA še vedno raste, številni analitiki pravijo, da mora cena za sod nafte pasti na 40 dolarjev, da se bo spodbudila okrepitev rasti in se v ZDA ne bo več splačalo investirati v pridobivanje nafte iz skrilavcev. To je za okrog 12 dolarjev manj, kot je v ponedeljek dosegla cena za sod nafte brent.

Investicijski analitik Daniel Ang po poročanju STA ocenjuje, da so spremembe cen »špekulativne narave«. Petkov skok naj bi bil lažni alarm, saj brez temeljnih sprememb na trgu nafte oziroma prilagoditve ponudbe glede na povpraševanje tudi večjih sprememb cen nafte ne bo.