Prisluškujejo vsemu, kar je zanimivo

Michael Hayden, ki je bil v svoji karieri na vseh pomembnih položajih ameriških tajnih služb, je v govoru razkril način razmišljanja ameriških tajnih služb. V času, ko je bil od leta 1999 do 2005 vodja Agencije za nacionalno varnost (NSA), je bil uveden množičen nadzor interneta, v času, ko je bil od leta 2006 do 2009 direktor Centralne varnostne agencije (CIA), je bila ta odgovorna za uvedbo tajnih zaporov in uporabo »razširjenih metod zasliševanja«, za katerimi so se skrivale metode mučenja zapornikov. Hayden je po poročanju The Atlantica še vedno prepričan, da ni naredil nič narobe.

Ustava je po njegovih besedah »živ dokument«, ki ga je treba razlagati v skladu z zunanjimi okoliščinami. »Kar je bilo po mojem mnenju 10. septembra 2001 nedopustno, po smrti 3000 državljanov ZDA ni bilo več pomembno,« je pojasnil. Ustava prepoveduje »nerazumne preiskave in zaplembe«, a kaj je razumno in kaj ne, se je spremenilo 11. septembra 2001. Takrat je Hayden začel delati drugače in ni mu bilo treba vprašati kongresa, predsednika ali koga drugega »mama, a smem«. Kaj je razumno in kaj ne, je postalo stvar njegove trezne presoje.

Dopolnilo k ustavi o človekovih pravicah torej danes določa meje za vlado, jutri pa, če se zgodi teroristični napad, lahko birokrat na področju nacionalne varnosti odloči, da imajo ljudje manj pravic, ne da bi vprašal za dovoljenje katerega koli izvoljenega predstavnika države. Več kot je nedolžnih žrtev terorističnega napada, manj omejitev ima torej po Haydenovi razlagi vlada pri zagotavljanju človekovih pravic. Z vsakim napadom, ki ga ne uspe preprečiti, vlada torej pridobi novo moč, Haydenovo razmišljanje razume Conor Friedersdorf v The Atlanticu.

Ko so Američani v času hladne vojne prisluškovali Sovjetom, se tudi ni zgražal nobeden varuh podatkov, pravi Hayden. Nenazadnje teroristi, prekupčevalci drog in orožja zdaj uporabljajo elektronsko pošto in socialna omrežja. Nadalje je razložil, da agenti NSA ne prisluškujejo le slabim ljudem, prisluškujejo zanimivim ljudem, ljudem, ki komunicirajo informacije. Edward Snowden je po njegovem mnenju popačil razpravo o pridobivanju takšnih informacij. Pogled opazovalcev na Snowdnova razkritja je nekdanji prvi mož NSA primerjal z ljudmi, ki so skrivnostni umor začeli spremljati šele v tretjem dejanju. Snowdnova razkritja je treba ocenjevati v kontekstu 11. septembra.

Hayden poleg tega na začetku govora pojasnjuje, da je obširno prisluškovanje NSA milijonom Američanom posledica terorističnih napadov 11. septembra 2001, proti koncu govora pa pravi, da je bil to odgovor na tehnološke trende pred 11. septembrom 2001.

Po napadih v Parizu o zaostritvi nadzora državljanov spet razmišljajo tudi v Veliki Britaniji, a Guardian opozarja, da večji nadzor državljanom ne zagotavlja večje varnosti. Dejstvo, da je nekaj neuravnovešenih morilcev pobilo nekaj predstavnikov svobode govora, ne pomeni, da je množičen nadzor zdaj manj neumen in bolj izvedljiv. Cory Doctorow še spomni, da Edward Snowden ni bil zaposlen pri NSA, ampak je za to agencijo delal pogodbeno prek družbe Booz Allen Hamilton, ki je v lanskem letu ustvarila 5,48 milijarde dolarjev prometa. Vsaka nova razširitev množičnega nadzora NSA zato pomeni nove potencialne pogodbe za Booz Allen Hamilton.

Z drugimi besedami: s prisluškovanjem vsem in vsakomur morda ne bomo ujeli teroristov, zagotovo pa to vojaškim pogodbenikom in telekomunikacijskim podjetjem zagotavlja veliko denarja. »Množični nadzor je politika s poslovnim modelom,« ugotavlja Doctorow.

Edward Snowden je v pogovoru za zasebno šolo v Kanadi po poročanju National Posta opozoril, da bomo kmalu ugotovili, da pravic nimamo več, če se ne bomo uprli, če ne bomo povedali, katere pravice imamo in jih zaščitili. Spomnil je, da je Michael Hayden dejal, da v NSA uporabljajo »metapodatke za ubijanje ljudi«.