A – A = 0

Galeriji A + A, razstavišču, ki je vse do lani gostilo slovenske predstavitve na beneških bienalih, grozi zaprtje, zato je na spletu vzniknila peticija, ki temu nasprotuje. Za zdaj jo je podpisalo 171 podpisnikov.

Zaprtje galerije je posledica selitve slovenskega predstavitvenega paviljona na vidnejše prizorišče, v Arsenale, to pa je posledica odločitve iz lani sprejetega Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017.

Pobudnica peticije Aurora Fonda, ki že dolga leta vodi galerijo, meni, da slovenska likovna umetnost za kakovostno predstavitev na beneških tleh potrebuje oboje: »Arsenale so odlična lokacija za slovenski paviljon, a bi lahko bila ob pomoči galerije in njene mreže dosti bolje izkoriščena.« Galerija, pravi, je »v 16 letih zgradila pomembno mrežo s tujimi institucijami in osebnostmi iz mednarodnih umetniških krogov. Učinkovito pomaga pri promociji in podpori slovenskega paviljona vse leto in bi to nalogo lahko opravljala še naprej.«

Za mnenje smo povprašali tudi nekaj podpisnikov peticije. Petja Grafenauer, kustosinja, meni, da je »zapreti galerijo sredi Benetk zato, ker se bomo na beneškem bienalu predstavljali v Arsenalu, kot da bi zaprli dolgoletno državno predstavništvo v Milanu, ker bomo državo nekaj mesecev predstavljali v osrednjem paviljonu na Expu. Za raznoliki orodji promocije slovenske kulture v mednarodnem prostoru gre.« Meni, da »nove oblike podpore ne bi smele nadomestiti starih, ampak bi morale pomeniti dodatno možnost. Žal pa država uvede novost, se z njo pohvali, a ne pove, da zaradi novosti propadejo drugi sistemi.«

Arjan Pregl, slikar, meni, da je »sedanji položaj Galerije A + A vsekakor nesmiseln, saj je včasih zaprta, ker ni denarja za program. Menda prihaja tudi do nesoglasij med njenim vodstvom in vodstvom Obalnih galerij. Pri sedanjem položaju po mojem nima smisla vztrajati.« K temu dodaja, da se mu zdi škoda zapirati prostore, ki imajo za sabo utečeno zgodovino predstavljanja slovenske umetnosti v tujini, in da bi veljalo kvečjemu odpreti še kakšnega. Dodaja pa še, da bi se populistična različica njegovega komentarja lahko glasila takole: »Zapiramo galerijo, ki vzpostavlja stik slovenskih umetnikov s publiko drugih držav, za njeno celoletno najemnino pa porabimo polovico zneska, ki ga v enem mesecu damo vodstvu slabe banke.«

Videti je, da podpisniki peticije soglašajo, da potrebujemo oboje: predstavitveni paviljon v Arsenalu in stalno razstavišče, ki bi delovalo tekoče in kakovostno.

Utečeni komentar države ostaja, da denarja za vse pač ni in je treba izbirati. Pri tem se za začetek lahko vprašamo, ali bi Obalne galerije, h katerim beneška galerija sodi, sredstva za upravljanje lahko prejele iz drugih virov. Aurora Fonda meni, da bi bilo sredstva za upravljanje kulturnih institucij vse bolj treba iskati tudi v zasebnem sektorju. Direktorica Obalnih galerij Lilijana Stepančič je bila za naša poizvedovanja nedovzetna.

Zanimivo bi bilo primerjati domet galerije A + A z dometom predstavitvenega paviljona in preveriti, kam, ne glede na čas »obratovanja«, zaide več obiskovalcev. Ministrstvo za kulturo smo zaprosili za podatke, obljubilo jih je, vendar mu jih ni uspelo dostaviti …